Saturday, December 30, 2006

Večina vas je letos že dobila darila od tistega bradatega moža iz Severnega pola, toda ali bo tako tudi drugo leto???

Ne morem verjeti, kaj sem danes prebrala v časopisu "The Artick Post", na katerem lahko preberemo novice iz Severnega pola, Laponske, o Božičku ter o nevarnostih in o posledicah globalnega segrevanja na Severnem polu in preostalem delu sveta.

Znanstvenik Dr. Maurice Berg poroča v živo iz Laponske ter nas svari pred nevarnostmi globalnega zračnega segrevanja, ki kot posledico lahko povzročijo, da v tem letnem času ne bomo imeli NIČ snega. To pa pomeni konec škratovskih tekmovanj v plavanju v snegu in opustošenje vasice kjer škratje izdelujejo darila za nas!! Grozn! In kar je še bolj neverjetno, v živo nam prikaže kako Božiček, skupaj z našimi darili z veliko težavo vzleti, ker se njegova "vzletna steza" zaradi zračnega segrevanja zelo hitro topi. To pa lahko pomeni, da mu naslednjič ne bo ratalo in bo zgrmel v prepad in tako lahko naslednjič lahko vsi ostanemo brez daril!!!

Well just go to www.green-santa.com...

Wednesday, December 27, 2006

Partizanska povest o tem, kako smo zasedli neosvobojeno ozemlje

Dragemu bralcu in bralki se oproščam za morebitno ne preveč akutalno ažuriranje tegale bloga, ki se je v zadnjih dneh spremenil v prav borno in bedno blogersko zalego že tako ali tako preveč obširne in verjetno tudi malce nepregledne blogosfere.

Dejstvo je, da se je v zadnjih nekaj dneh mariskaj spremenilo. Drastično.
V začetu tedna sem se bila po sili razmer primorana potikati v okolici nezaželjene in od Boga pozabljene zemlje, kjer so eno izmed božjih zapovedi - ne želi bližnjemu tistega, kar ne želiš sebi - spremenili v glavni vaški praznik in večtedensko rajanje. Čudi me, kako se je moral v tako zabačenem in malem kraju zgoditi ravno tako velik in nespoštljiv greh, dasiravno se njihova največja vaška katedrala nahaja nasproti velikega nakupovalnega centra najboljšega soseda Mečkatorja. Bizaro-ou!
Skratka, v strahu da bomo tudi mi izgnani iz njihovih logov prav tako, kot so bili izgnani umazani cigani, so bili strateški plani naše mobilnosti načrtovani preračunljivo in tankočutno, s skrbnostjo največjih vodij izurjenih v bojevanju in v prefinjenemu infiltriranju v podobne necivilizirane vaške skupnosti. Nič ne bi bilo neverjetno in prav nihče se ne bi čudil, če je imel svoje debele mastne prste vmes sam Velepalicaj Mate. Oh, da, naš cenjeni velevodja nevejertnega in širnega uma brez kraja, ki zna pretkano načrtovati vsak pomemben premik do centimetra natančno. Tudi njegova palica je lahko do milimetra natančna.

Četica se je sprva zbrala na Barju, da zavede še tako prebrisanega špijuna, ali morebiti, bognedaj, kakšnega brezvestnega krivoverskega pisuna, ki bi lahko poročal o naših planih in jih spridil. Tam so nas pustil čakati dobrih 20 minut, nakar so nas možje z načrti v rokah napotili proti južnemu delu naše male Kokoške, natančneje proti južni meji!!! Rečeno, storjeno. Napotili smo se v Šentvid, ki razen imena nima prav nič skupnega s Šentvidom v/pri Ljubljani. Ciganfree land - so nam še namignili ob odhodu in kamni so se nam odvalili od srca, direkt na naša boga, od mraza premrla stopala. Eh, takrat tako ali tako nismo nič več čutili.

Ob vožnji skozi še neosvobojena ozemlja: Grosuplje, Višnja Gora, Ivančna Gorica in nato fajnli Šentvid. [horror movie theme music] Ta-da-ta-da-da-da-daaaam [/horror movie theme music]

Tam smo se s pomočjo primitivne letalne naprave v močni in nepregledni meglici, tako gosti, da bi jo nek škrat lahko tudi s škarjami rezal - bedak, kaj neki imaš od tega, da režeš meglo (???), povzpeli dobrih 1000 metrov visoko, dokler nismo zagledali tega našega ljubega sonca Žarka, nakar so nas dobro sekundo kasneje, kakor brezglave kure, v bistvu testne zajčke, pometali v širno belino nad neosvobojenim in neciviliziranim ozemljem.

V upanju, da nas ne bo zadel sovražni kamen ali nas prebodla zastrupljena sulica, smo se premeteno potuhnili v bližnji sadovnjak ali v še nezorane njive, ter čakali na rešilno Bilko. Tako smo čepeli in čakali. Mimo nas so se vozili nenavadni ljudje in nihče nam ni niti ustavil - hvala bogu - namreč bili smo oblečeni v čudne, večplastne obleke in zelo ostudno svinjski, da bi se nas še lastna mati sramovala, ker smo se še minuto pred tem valjali po njivi. Marsikateri mimoidoči bi nas z najmanjšo lahkoto zamenjal za malopridne in drugorazredne državljane in nas: a) pretepel; b) oropal; c) izgnal v center za odstranjevanje tujcev; ali pa nas d) lastnoročno brcnil iz občine. Ker smo vedeli, da se gospod Predsednik-lama-Drni vsemogočni nahaja pri nedeljskem kosilu s svojo hčerko, nismo imeli ne srca, ne poguma, da bi ga zmotili v tem idiličnem družinskem trenutku, kakršnih je bilo v njegovem dolgem življenju očitno premalo. Smo se pač še malce prihulili k topli grudi (topla je bila zaradi kravjeka, ki je ležal tam), še malce prezebli in potrpeli, dokler nam ni odmrl nos in dokler ni prišel rešilni Bilko in nas odpeljal na toplo, kjer so nam za izkazani pogum in častno dejanje, ki smo ga izkazali domovini, podelili častni plemeniti naziv in nas krstili. Mene celo dvakrat. Tako, od zdaj naprej me lahko kličete Plemenita Baronica Dolenjska*. No, še rajši vidim, da me kličete "samo" Baronica Dolenjska, da si ne bo kdo napačno predstavljal, da sem v sorodu s tisto Balinkuglo** iz parlamenta. Tako, moja naloga je končana, čast in slava pridobljena, sedaj pa je na vrsti sproščujoča kopel v kadi s šampanjcem.



Bilo je tudi na televiziji ;)

______________________________________________
* Vsak, ki je kdaj poletel z balonom je bil deležen naziva baron/baronica
** Bog je nekoč rekel: "Kdor ima toliko pameti kot balinkugla, naj tako tudi izgleda"

Sunday, December 24, 2006

Iuuiiiiiuiuiuiiiiiiiiiiiuuu

V petek sem se alkoholno postila (seveda ne prostovoljno!). V času pred prazniki vendar ni dobro pretiravati. Zaradi tega predvidevam, da imam ogromen višek energije in še večji manjko spanca. Flet je pospravlen, darila so zavita pod jelko, doma se namreč obdarujemo 1.1., sedaj pa pridno čakam, da bo ura čas, da grem gledat ptičke na Barju.

Ne, ni se mi zmešal, tudi nisem na nobenih čudnih drogah (zaenkrat še), kot bi rekel Čevaps, I just went balistick!

Za pripomočke opazovanja ptičev potrebujemo: dobro budilko, ki ima to sposobnost, da te sredi noči vrže iz toplje postelje, ti skuha kavo, zloži eno čudno plahto in zelo hladno temperaturo na omenjenem delu Ljubljane. Preživela bi tudi brez slednjeka, ampak žal toplozračni balon še ni tako napredoval v razvoju, da bi deloval tudi pri višjih temperaturah.

Aja, pozabila sem omenit, da verjetno potrebujem tudi padalo. DŽizs!

PS: Slik ne bo, ker se je Had prvič v življenju napil in mi je ravnokar sporočil da gre spat. Narobe svet, jaz abstiniram on se ga naliva. AaaaaaAAa. To je treba popravt!!!!! In zaželite mi mehak in suh pristanek, če je na barju to sploh mogoče. ;)

Saturday, December 23, 2006

Obljubil sem ji, da bi razpel platno ter se vedli kot trdobučneži.

Sobotni odljudnež

In še: Staremu Konjarju že nekaj dni so bili vsi pred njim, je dejala celo stara mama, moja največja zaveznica v najbolj zgodnjih letih. Kruh smo spoštovali kot svetinjo. Ko je še zgoden.

Oblačen dim pritiska k tlom. Verjetno je bil njegov sin, ki ga je čutila tudi povsem odrasla. Pri odraslem človeku pa se peteliniš! Kje imaš tiča! Pokaži ga! Odpel si je suknjo in se je smehljala. Ko sem nocoj govorila s solzami preprosila, naj je bila Mojca, jaz pa sem ga sovražila, sta me starša objela, vse prikazni so namreč objavili na vsaki bolj prazni postaji.

Thursday, December 21, 2006

O metodah razlikovanja med moškim in žensko in zakaj naj delam domače naloge

Kot kaže se morbidne stvari ne dogajajo samo doma, ampak tudi v šoli. Naša ljuba tršica ima dokaj nenavadne učne metode. Zadnjič nam je dovolila, da smo v plastičen kozarček, ki ga uporabljamo za lepilo, natočili vince. Malce sem se namrdnila, ker je bilo nekaj traminčasto sladkega, a v sili se tudi to popije, če je treba. Bojda to spodbuja kreativnost, ustvarjalnost in hude ideje. Do sedaj sem bila prepričana, da se to govori za marihuano.

Enivejs, malce smo skrenili s poti. Hotela sem vam razložiti kakšne feministične metode uporabljajo za vlivanje uma v možgan na naši šoli. Na ta način je vsaka stvar je zelo preprosta.
Vzemimo za primer geometrijsko obliko krog, ki simbolira žensko, je okrogel, ima obline, je negotov, vendar mehak (verjetno uporablja Pervol), topel, čustven. Včasih celo preveč čustven. Ima močno izraženo središče in nima svoje smeri, kar pomeni da nikoli ne vemo kaj mu bo v konkretnem trenutku padlo na glavo, niti kam bo zavil. Slednje se največkrat pripiše PMSu. Z izjemo ovalnih elementov in elementov jajčastih oblik, ki so bolj obistni, polni in močni. Ti imajo svojo smer, ki ima težišče v širšem delu in vsi vemo kam ta veliko teži.
Njemu nasprotje je kakopak kvadrat, ki je moški. Teorije zagovarjajo njegovo zanesljivost, odločnost, težkost, hladnost in racionalnost. Ou RLY?? Žal ostajamo samo pri teorijah, empirični preizkusi so jih namreč vse po vrsti zavrgli, lastnost hladnos pa se je potrdila le pri mrtvo hladnemu. Kvadart največkrat učinkuje s svojo maso (in pestjo, kadar je pod vplivom alkohola). Če kvadrat stoji na svojem oglišču, deluje lahkotno in se zdi večji. Seveda. Vsak petelin na svojem kupu gnoja zgleda mogočnejši, večji, boljši in lepši, pa še to samo zaradi enega kupa sranja. Temu se reče (optička) varka.
Na zadnje omenimo še trikotnik. Trikotnika ne opisujemo s spolom, kar me malce čudi, ker se ž njim še najbolj poistovetim. Trikotnik je poln napetosti, je konstruktiven, dinamičen in nestabilen. To zadnje je očitno najina najbolj skupna točka!! Trikotnike je težko sestavljati, zato v kompoziciji nastopajo kot samostojen element. Jp, jaz osamljeno dete v svetu pohujšanja in pregrehe. Yes, yes. That's how I see myself!

Skeri tole! Sedaj bom v vsakem evro kovancu, ki bo priromal mimo mene, videla nekaj več, kot bi sicer lahko. In tudi televizor ne bo v mojih očev več to, kar je do sedaj bil.

Za konec leta nas je tršica razveselila z gziljen domače naloge - bojda imamo med praznik veliko več časa za kreativnost. Hm, ne vem ne vem. Hang over pri men ni najbolj motivacijski dejavnik. Narediti moramo svojo tipografijo – po moji novi priučeni logiki je to proučevanje in analiza tipov oz. moških osebkov, ki jo prikažemo s pomočjo grafa. Ziher je to!! Sicer ne vem, za koji kurac delam domačo nalogo??!! Nazadnje sem jo naredila samo jaz v celem razredu in izpadla totalna piflarka, potem je pa niti pogledala ni!! Kaj šele, da bi ostalim dala minus!! Jebeš take domače naloge, zaradi katerih bom imela celo življenje travme!!

Monday, December 18, 2006

Družinska idila (It's X-mass time!!)

Ponedeljki so dnevi za obiski krušnih staršev, ki so v prazničnem času nekaj posebnega. Iz njih veje tipična slovenska tradicija, domačnost in toplina. Izgledajo nekako takole:
Oča iz štacune prinesejo vso potrebno fasongo za praznično večerjo, nato se zleknejo na kavč pred televizor ali pa za računalnik. Zanj je delo opravljeno. Med tem krušna mati pospravljajo, kuhajo, zvijajo in lupijo krompir. Vse naenkrat. Oča si med tem trebijo smetje izza nohta na mezincu.

Med tem ko krušna mati mesijo kruh (zato tudi krušna mati), perejo, likajo in pospravljajo, si oča prižgejo smotko in jo ponudijo tudi meni. Vsake toliko se spomnimo tudi na krušno mati, ki ne sme zanemarjati gospodinjskih opravil. Oča med tem bentijo, ker je dogorela cigareta, ki je tlela v pepelniku, padla na mizo in pustila vžganino na skoraj novi mizi. Mati se seveda bentijo nazaj, ker so oča pustili njeno cigareto dogoreti. Med tem se jaz preko mesindžerja prijazno pogovarjam z naključnim spolnim deviantom, ki ga imajo krušna mati med kontakti in si izmenjava precej obscenosti, ki verjetno niso za v javnost.


Zelo smo veseli, ko mati oznanijo, da je večerja kuhana, ker ponavadi se večerja skuha kar sama. Prekinem pogovor s spolnim deviantom, nato se kot tipična slovenska familija posedemo pred televizor in čmokljamo. Ker so mati najbolj lačni, predvsem pa ker so največ delali, dobijo od vseh največ na krožnik. Največ krompirja. Mesa je itak za vse bolj malo, zato oča raje navijejo še eno smotko ter materi predlagajo naj isto storijo tudi sama. Oča in mati se potem zleknejo na kavč, kjer se kregajo in porivajo. Med tem jaz že nevemkaterič gledam film »Full Metal Jacket« in ju skušam ignorirati. S svojim početjem mi dela ravno ne olajšujeta, vendar se mi vseeno uspe posvetiti filmu. V filmu se veliko streljajo in ubijajo, kosi mesa letijo po zraku in kri šprica po šipcah, med tem ko se vietnamska kurba prodaja za 5 dolarjev. Ah. It's good to be home.

Thursday, December 14, 2006

Black Betty svetuje: Uporaba iPoda lahko tudi škoduje

Vsak dan se naučim nekaj novega


Recimo naučila sem se, da ni ravno najbolj pametno sredi noči hoditi sam skozi temačne in neosvetljene predele nevarnih ljubljanskih četrti, z ipodovimi slušicami v sluhovodu in si malce preveč naglas prepevati pesmico s promiskuitetnim naslovom "Me so horny", luštno priredbico meni tako ljubega Dicka Cheesa.

Something bad might happened. Something really bad!

Zato pa ob takih priložnostih svetujem njegovo verzijo Personal Jesus. Naključni mimoidoči nepridipravi bodo pomislili, da ste verski fanatik in se vas ognili v velikem krogu.


Ps. Linki delujejo le ob uporabi WMP.

Monday, December 11, 2006

And now for something completely different

Pozor!!!
Mlajšim od 18 let ogled videa odsvetujemo. Namreč tisti z zelo zelo zelo bujno razvito domišljijo lahko vidijo v njem kanček pedofilije, kar – pozor – ni isto, kot bau bau pornografija, ampak o tem danes ne bomo razpravljali. Naj vas raje preusmerim na drugo internetno stran, kjer si lahko ogledate material z željeno vsebino!!
_________________________________________________

Tako, sedaj se lahko bolj odkrito pogovarjamo. Naslednji spotek sicer nima nobene neposredne zveze s pedofilijo ali pornografijo, mogoče je komu na kak bizaren način kvečjemu prisrčno erotičen – spet odvisno od preferenc. Le na lep način sem se želela znebiti nezaželenih bralcev, ki se jim zdijo te besede grozne in amoralne. Pojdimo naprej.

Moj mjuzikl, s katerim nameravam debirati na slovenski glasbeni pop sceni napreduje in sedaj imam kvaliteten material tudi za nadaljevanje. Ko bom odkrila, kako hudiča takole lahkotno obračajo glave sem ter tja, brez da bi se jim zaskočil vrat, ne da bi naslednji dan postal supertetraplegik zaradi večkratnega zloma vratu, vam obljbim, da bo zunaj tudi slovenska različica le tega.

Ah I like those silly Asian chilldren!! Tako sedaj pa veselo na delo, trenirat jogo in jest ogromno riža.



HA HA HA HA HA HA HA … HA HA HA HA HA HA HA… .HA HA HA HA HA … HAHAHAH



Sunday, December 10, 2006

Razgaljena

Po zgledu svojih soblogarskih kolegov (pohotno v pričakovanju zakritih in komsatih jošk klikni tu in tu ) sem so odločila tudi sama kontribuirati razgaljanju telesa, dušo sem tako ali tako razgalila že davno. That's so IN! Right?
Akcijo sem se namenila izvesti v prostoru, katerega sekundarna uporaba se nanaša tudi na sekljanje peteršilja in korenčka, ker se mi je zdelo, da je dekle za šporhetom nekaj nadvse erotičnega in svetu privlačnega. Možno, da se motim!
Pri izvajanju dotičnega pohujšljivega dela se mi je primerilo, da mi je leva noga spodrsnila na jajcu v obliki palačinke in štrumpantli, ki sem jih dobila od ljubimca Miklavža so se mi razparali na večih mestih (v Ljubljani ena luknja, v Kranj še ena, na Ptuju pa sem jih zaradi prevelikega števila lukenj zabrisala preč), iz sposojenega predpasnika pa mi je presenečeno pokukala skrita potencialna kandidatka za nagrado Miss Upsy Dasy! *




* Tekmovanje se je v originalu imenovalo Potencialna Miss karcinogenih tvorb, vendar so se prireditelji zaradi nerazumevanja javnosti odločili za bolj všečno ime.

Thursday, December 07, 2006

Wednesday, December 06, 2006

Glave in portreti

Pravkar sem se prisilila da gledam modela na PoP Kanalu A, tistega ki obupno naglaša besede, no pravzaprav se mi zdi, da je čudno naglaševanje hiba vseh »voditeljev« raznih ekstra rumenih oddaj v omenjeni tv hiši. Ali je to kakšna bolezen, ki se je nalezeš pred njihovimi kameri ali jih samo tako učijo, da izpadejo bolj ql, če rečejo Máribór? I dono! Jaz mislim, da je še zamujanje bolj ql, pa ga ne prenesem.

In za koga sem tako trpela in prenašala bol neizmerno, ki mi jo drugače prinaša radiofuzno sevanje te televizije. Priznam plehka sem, površna in pritlehna. Zaradi enga strica. No bila sta dva, sam tisti brezzobi prodajalec me niti ne zanima.

Skratka neverjetno se je zgodilo in na žuti oddaji so gostili moje striparje. O yeah! O žur! O svetost televizijska! Ena točka več za žuto oddajo, a 10 točk minusa, ker voditelji zgleda nikoli ne bodo obvladali retorike za pred kamere!

Govorilo se je o slovenskem stripu, ki brzčas bije hudo plat zvona proti literaturi tipa Zadetega Harija in neke šifre na kolesu od Dana, dasiravno se z njo ravno ne gre primerjati. Iztok Sitar, ta čas verjetno edini stripar, ki se preživlja izključno z risanjem stripov. Bralca se ga verjetno spomnita po Bučmanih, ki so kar nekaj let izhajali v Dnevniku, verjetno pa ne vesta, da precejšen del svojega papirja in črnila posveti ostri kritiki dvoličnosti oblasti in rimokatoliške cerkve. Morebiti pa sta bralca kdaj pomotoma v lokalni knjižnici, zabačeni knjigarni ali pod bratovo posteljo, ob iskanju literature s pohujšljivo vsebino, naletela na njegova humoristična dela kot so: Matilda ali pa malce bolj hardcore Sperma in kri in Ženska, ki se je ljubila z mačkom, seveda se je tudi družbeno angažiral in se lotil napisati do oblasti kritične albume, kot sta Črni možje, bele kosti in 4000, ki je nastal po istoimenski knjigi Ivana Tavčarja. Ja, the Ivana Tavčarja. Špasno, vam rečem!

Na predstavitvi njegovega zadnje albuma Glave (žal ne teh glav , da ne bo pomote), ki ta čas tudi izhaja v Mladini (kjer zaradi narave svojega formata ravno ne pride najbolj do izraza in bralec s površnim branjem verjetno ne dojame biti oz. fore – škoda!), sem bila deležna tudi Oh-Ah posvetila, briljantnega portreta in močnega stiska roke, ki si je še vedno nisem umila. Iztok je na srečanju naredil popolni dramaturški preobrat in se mi prvič predstavil kot zelo nakuliran človek, ki je med pogovorom neutrudno stresal šale iz rokavov, žepov, hlačnic in tudi kapuce. Precej drugače, kakor si ga predstavlja bralka, ki je morebiti prebrala nekatera najbolj temačno bizarno absurdna dela, ki jih nikoli ne bi pripisala navihano razpoloženemu 40-neki hipiju z uhanom v desnem uhlju. No, upam, da nisem s tole oceno starosti brcnila v meglo, ker če bi v steno, vem, da bi bolelo. Zelo sem bila vesela tudi njegovega mojega portreta, malce manj sebe na portretu ali jebiga, v drugih očeh malce šktaljivo izgledam.

Tuesday, December 05, 2006

Zakaj za Mklavža dobivam čudna darila??

Tudi jaz sem bila to leto nadpovprečno pridna, kajti tudi mene je Sveti Miklavž, po domače Mklavž, obiskal dan preje kot vsa ta pretekla leta. Prinesel mi je štiri šive. Štiri več, kot ponavadi.
Ako se vam zdi, da me težko razumete ali mislite, da morda spet blebečem neumnosti, naj vam namignem, da se vam ne zdi, ampak imate prav!
Namreč po večurnem spancu se še vedno nisem prebudila iz narkoze in se mi kani zgoditi, da bo tako za večno ostalo (razen če ne pride princ na belem konju in mu uspe nemogoče.. ampak to so itak samo pravljice). Bad. Bad. Bad. Morebiti sem se zbodla s kakšno umazano iglo, ki jih okoljsko nezavedni norkomani odmetavajo ravno kjer koli se jim zazdi in bom spala, dokler mi Mklavž ne prinese seruma. Je to res? Ali sanjam? Lažem? Sama sebi.

Sem vesela, da sem dobila vsaj šive, lahko bi bilo slabše in bi dobila suho sadje! Seveda mu nisem še ničesar nastavila.

Okej, upam da se je model zmotil in me bo jutri na krožniku, ki mu ga bom nastavila, čakalo kakšno kinky presenečanje!

Monday, December 04, 2006

Vgraviran napis nad mojim računalnikom


"Včasih je bolje vklopiti ekran, kot izklopiti računalnik!"

RičBič

To, da se lepe mladenke rade vržejo v pevske vode in se nespretno učijo plavati, so dokazale že razne Sanje in Rebeke. Ninca Osenarjeva samo še potrjuje pravilo, da izgled še ne prinese nujno tudi posluha, ampak CD pa. Med drugim si je dejansko upala sposodit moj MSN-nick in ga grdo zlorabiti v svojem novem komadu. Grdo. Od zdaj naprej bom samo še Beč!

Tudi jaz si obetam svetlečo in glamurja polno pevsko kariero. Sam še menedžerja si morm najdt in plastičnega kirurga, da mi odpravi male napakice! Sej ni važno, da znaš pet, važno je, da si tega res zelo zelo zelo želiš. And I do!!!

PS: Dotičnega komada vam ne morem (niti ne želim) posredovati v poslušanje. Tipka "delete" je preveč blizu desnega kazalca!

Friday, December 01, 2006

Čestitamo

I wish you a happy happy AIDS day!

Če ste bili letos pridni, vam bo dobra HIV vila prinesla zdravila za krepitev imunskega sistema, če pa ne, se boste pa jutr najverjetneje zbudili v kupu umazanih igel.

Yrs trully, Black Betty


Thursday, November 30, 2006

Kruha in iger

Morda še ne veste, a včeraj se je odvijalo državno prvenstvo v okupaciji in kolonizaciji otoka Katan*. Ne Nacionalka, ne na popovih 24 urah jim ni uspelo v živo prenašati tako senzacionalne tekme, kot je bila včerajšnja. Raje so se ukvarjali s piramidami in cigani, to namreč rajo nadvse skrbi. In zato jim vržimo še malce skrbi. Včasih so hoteli le iger in kruha, danes hočejo le še cigane in senzacionalistično poročanje. Fak (fuck). Kako požrešni s(m)o postali!!

Šment. Malce smo skrenili z glavne teme!
Skratka, igra je bila napeta in našesta, tudi brez občinstva in navijačev, ki so bili očitno zelo pogrešani in potrebni. Pri prodaji sta prednjačila trava in ovce v večinski posesti moje malenkosti in Zboljene, oboje zelo uporabno in cenjeno. Malce slabše so šle v promet opeke in kamni, s katerimi je več ali manj centrifugalno operirala Tamara.
Zmaga je pripadala debitantki na področju koloniziranja in osvajanja, ki je pometla s konkurenco in si nagrabila bajno bogastvo in zgradila največji imperij. K zmagi so najverjetneje pripomogle številne in dolgoletne izkušnje iz prekupčevanja, ter veze in poznanstva v podzemlju nenaseljenega otoka. Mogoče le centrifugalna namešanost in nablojenost sotekmovalk, ki sta tako dali prednost začetnici?

Je bila to le začetniška sreča? To lahko izvemo le na naslednjem odprtem prvenstvu. Vabljeni!


* zelo zabavna nadtalna, pritepihna, obposteljna, lahko tudi nadmizna igra (odvisno od razpoloženja in moralne vzgoje soigralcev), v kateri igralci, soigralci in občasni statisti trgujejo z raznovrstnim blagom, s katerim lahko dosežejo večno slavo in diktatorstvo na osamljenem otoku.

Novi slogan Nove Slovenije


In naj še dodam: "Ko res vsak glas šteje!!"

Tuesday, November 28, 2006

Zakon množice

ali Novi veter v uredništvu zabavnega tv programa


Raja je zahtevala nov post in tukaj je nov post. No, v resnici je raja zahtevala slike azijskih šolark v »spank me« pozi, ampak teh ne razpečujemo, tako da se boste morali zadovoljiti z mlatenjem prazne slame.

Tako, stvariteljici tega bloga se je vendarle uspelo rešiti težkih železnih okovov, ki so jo v zadnjih tednih priklenili pred domači tv in izborni televizijski program z namenom analizirati in preučevati živalski nagon naših politikov, njihovo obnašanje v množičnih občilih (RKCTV) ter prilagajanje fiktivnim in resničnim kriznim situacijam.
Empirična analiza, podkrepljena s statističnimi raziskovalnimi metodami ter osebnim angažiranjem je potrdila marsikatero teorijo in rodila tudi marsikatero novo odkritje. Eno od teh je, da je vlogo izginjajočih voditeljev zabavnih oddaj in novinarjev informativnega programa na nacionalki prevzela politika.
Oh, that sooo new!


Struktura slovenskega politika/voditelja/novinarja: Preden začnemo operirati s številkami, je dobro poznati opazovano populacijo, v tem primeru slovenskega politika in njegovo (ne)predvideno obnašanje, mišljenje in področje delovanja.

Presenetljiva je ugotovitev, da je tipični predstavnik slovenske ablasti (hu)morist. Satira – ena redkih stvari, ki še preprečuje, da ne eksplodiram od jeze, poleg raznih omamnih substanc - njen namen naj bi bil prikazati kako resnično podebiljene in smešne so politične (in socialne) zagate na katere se nanaša. Posebno v zadnjem času opazovanega obdobja, ko se nad bistroumnimi izjavami naših političnih humoristov samo še hahljam.

Mnogokrat so v svojih nastopih nerazumljeni. Poglejte, satira ima vedno nek point. In tako kot pri vsako stvar, ki ima kakšno bistvo, včasih ljudje zgrešijo bistvo. To je v človeški naravi.
V mnogih primerih, recimo: Rupar, Jelinčič, Klokklokočovnik, Grims, ki s svojimi rasistično in ignoratnstko obarvanimi humornimi nastopi v oddajah, spominjajo na kakšnega začetnika stoječe komedije, ki niza prežvečene štose, nekateri ljudje zgrešijo njihovo bistvo. Večina jih bo seveda ploskala in se kotalila po tleh od smeha, ko bo Rupar odrejal preglede mednožja in ko bo Jelinčič izganjal cigane. Ampak kot rečeno, vsi ne razumemo njihovega nenavadnega smisla za humor, zato je pomembno, da znamo razlikovati med humorjem in mačofašističnim rasizmom, da slučajno ne dobimo cigana v žaklju, ko bomo opravljali splav.

V takem primeru je humor lahko zelo nevaren. Predpostavljajmo, da je Hitler stal pred miljonsko množico Nemcev in rekel »Pobijmo vse žide in jih zbrišimo z obličja zemlje« in preden se je lahko zasmejal in rekel »ahaha.. Das war nur Spaß« je zbrana množica začela aplaudirati. Zavedajoč se, da bi pošteno najebal, je namesto tega raje rekel »Fucken sie es. Zbrišimo jih«. In tako se je začel holokavst.

The end!

Nič pametnega mi ni postavil, ko sem jo na fazanko.

(Torkov slučajnik)

Glejte, do solz nasmejali, ko smo bili zunaj na travi. Sedeli smo dolgo, utrujenost je lezla deklica in se smehljati, če je hodil naokrog v čvrsti temi. Smolnat vonj pa je potegnil Luko za seboj in dejala: Če pa le pretiravala, kaj? V njenem glasu je bilo prevroče, a takoj zatem se je vrnil v smrdenje na tleh. Odsotno je gledal in položil na tla kot kup nesreče. No, to je boj za kruh! Ta boj bo težak, ali premagal ga boš, če ne bo zaupal niti več, kot je le redkokdaj koga zaneslo. Iz jeseni v jesen sem vse moči in propadel.

Vir

Saturday, November 25, 2006

Edo, dober koncert ali organizacija je škatljiva!!

Verjetno bi se z mano strinjalo vseh 30 obiskovalcev, ki so slučajno po nekem čudežnem naključju izvedeli za včerajšnji koncert Ede Maajka v Cvetličarni/Mediaparku.

  • Karte so bile v predprodaji na razpolago samo v TIC-u. V raznih Kompasovih poslovalnicah in drugih »bolje« založenih trgovinah, kjer je nakupovanje lahko zelo potratno so me samo debelo gledali. »Edo? Cvetličarna? Mediapark? Petek?«
  • Oglaševanje eventa je preseglo vsa pričakovanja. Edo was almost everywere. Not! A ni v navadi, da se za tak dogodek naselotejpa vsaj kak plakat z infomracijami (npr. kje lahko kupiš karte v predprodaji). In googl je ob iskanju inforamcij na voljo ponudil 2-3 uporabne zadetke. Skratka totaln organizacijski pojeb.
  • Pivo je 600 SIT!! Fucking rip off!!


Ima pa seveda to tudi kakšno prednost. Recimo vsi smo imeli 5m2 prostora okoli sebe za razne plesne performanse. In Edo je organizatorki Mojci posvetil še eno lepo hitrogovorečnico, katere refren govori o ženskih spolnih organih. Vratite nam pare!!!

Friday, November 24, 2006

Let's go lounge-style

Moram priznat. I'm in love! It's one big huge fucking cheesy šweeeet love! No, zares bi se temu reklo obsesija in to taka skoraj mladostniška. Saj je mladostniška, ker sem še zmeraj neverjetno mlada. In preden mi kak psiho začne oporekati: Ne, ne tolažim se s tem in nisem patetična! Recimo, pogosto me oblegajo kakšni varnostniki in mi težijo za dokaz moje polnoletnosti, pri šanku moram vedno kazati osebno ali pa me hoče kak mulo za pet minut držat za kolena (včasih je to že prav moteč element). No, ne bomo tudi kvasili mladostniških neumnosti, zatorej se vrnimo nazaj k današnji temi.

Skratka, kdo in zakaj je objekt moje večmesečne obsedenosti? Pa odgovorimo najprej na drugo vprašanje:
Ima vse tiste lastnosti, ki jih ženske cenimo. Je šarmanten, ima smisel za humor, ni izmišljena oseba z interneta, ima strašansko navdušujoč in žameten glas, uporablja besed "fuck" in "dick" priložnosti in času primerno, je že prilezel iz prve pubertete, predvsem pa je dečko zelo talentiran in uspešen v tem kar počne. Skratka ima kvalitete, ki te lahko hitro prevzamejo. Ko ga enkrat spoznaš se enostavno pripopa nate, zleze v tvojega ipoda, pojavlja se v tvojem avtu, pušča sledi na računalniku in se ga sploh ne moreš znebit (kot da se ga hočem, slučajno), potem ga hočeš vedno več in več in več in več. Zleze ti pod kožo!!!

Ena njegovih najboljših kvaliteta pa je, da zna predstaviti bedna besedila raznih obupnih komadov Britney Spears tako, da si rečeš. "Kdo bi si mislil, da bom kdaj rekla za komad Crazy, da mi je všeč". Pa ne samo to. Kot vemo so vse predelave dobrih komadov ponavadi bednobedne. No če jih obdela Dick, pač ne. On jih naredi celo boljše. Seveda, govorim o Richardu Cheesu.

In sedaj, dovolite si bom vzela nekaj uric samo zase in za Dicka.

Pa lep vikend vam želim!!

P.S.:Ker sem danes neverjetno dobre volje in ker sem tako in drugače nadvse prijazna oseba (dasiravno se mnogi ne bi strinjali s tem zadnjim stavkom) bom danes Dicka delila z vami. Fuck the monogamy!

Nagradno vprašanje (spet!)

Tokrat se bom spustila v glasbene vode. Tokrat!

Po včerajšnjem nehumanem iskanju trgovine, kjer bi prodajali karte za današnji koncert Edota, sem rahlo obupala in se zatorej obračam na vaju, draga bralka in dragi bralec.

Kje hudiča prodajajo karte (kao v predprodaji) za Cvetličarno/Mediapark???

Vem, da je morebiti že prekasno, a se bom vsaj naslednjič nadejala uspešnega nakupa karte v predprodaji! Ali karte sploh.

Thursday, November 23, 2006

One down....

Zadnje čase sem intenzivno razmišljala o prostovoljnem izgonu iz Slovenije, kufri so bili že na dosegu rok in iz mene je te dni velo vsesplošno nezadovoljstvo in razočaranje nad vsem kar me na kakršen koli način spominja na Slovenijo, naše Janeze, lipov list in I feel Slovenio.
Janeza pa sta poskrbela za teatralen preobrat in morebitnega odstopa enega se veselim približno tako, kot marsikatera svoje menstruacije, ki je zaostajala že nekaj dni.

Naj vas s tem filmčkom opomnim tudi na odstop nekega drugega ministra. Lepo, a ne!?


No, pa ne rečte, da ni danes svet vsaj malo lepši? Še moji rodilni organi bi radi od samega veselja spočeli enega prav nagravžno zgubanega froca, vendar jim moj možgan to toplo odsvetuje. (jobless)

Wednesday, November 22, 2006

Spletni slučajnik

Te vrstice so bile prebrane na spletnem slučajniku.

Vanjo se zasadi od zadaj.
Če ga ne poslušaj žensk! Ded je imel sprva s konji veliko dela. Bil je Tomaž, predobro jo poznam. Ona ni vedela, kaj je storil narobe. Malce pa nas je nekaj, sem si nataknil krila sam. Usedel sem se odločil, da postane Pastir. Če boš tečnaril, ti ga no, saj to vemo dobro, da je izkupiček kljub vsemu ni segala do druge strani ograje. Skozi padajoče snežinke sem razpoznal nekaj drobnih mozoljev. Prižgal sem nočno svetilko. Mati so hodili po prstih se bližajoča se je zazdelo, da vidim postavo, ki se je zgodila nesreča. Stare mame je preprosto zmanjkalo z zemeljske površine.

In kaj je spletni slučajnik?

Spletni slučajnik Odljudnez.net je časopis, ki izide vsakič, ko doma za svojo računalniško mrcino na tipkovnici pritisnete gumbek z oznako F5. Neverjetno! A resnično. Tako bo vsak pristikač na gumbek dobil čisto svoj izvod, ki bo izšel natanko enkrat in nikoli več.

Naša hišna prerokovalka Mici, mu je prerokovala največjo naklado med slovenskimi cajtngi. Njegovo nakladanje lahko preverite in videli boste, da se naša Mici nikoli ne moti.

Zabava se začne zdaj...F5!!

Sunday, November 19, 2006

Še ena resnična zgodba: Kranj the City of Ghosts!

Predstavitev prvega lično izdelanega in ušesom prijaznega albuma skupine The Tide je že z vabljivimi prigrizki nakazoval prav zanimiv razplet večera. Najverjetneje zato, ker so se za najbolj obloženo mizo strateško, preračunljivo in povsem nenaključno pozicionirale tri dekleta, recimo jim kar Pina, Jagoda in Betty.

O tej krasni kranjski skupini smo že veliko povedali, še več pa bomo tudi v prihodnje, zato se raje osredotočimo na naše tri protagonistke, ki jih je iz svojih blogerskih brlogov sredi noči zvabil pijanski krik kranjskega duhca neke prizadete/umrle/žive/bolne/_______ (vstavi po želji) deklice. Saj veste, tistega z Labor. He, he, I'm just kidding. Ni bila z Labor, v bistvu niti ne vem iz katerega predela Kranja je bila, vem pa, da je prav prijazno okoli ponujala borovničke. In kdo hudiča bi se temu lahko uprl?? Well, everybody but me in sem si povsem upravičeno prisvojila edini štamprle. Grejt!!

Tako se je sobotni Klopca Pary sprevrgel v prav razuzdano nenačrtnovano blogersko orgijo, še z nekaterimi slavnimi udeleženci, kot so recimo ta, ta in ta. Večina pa jih je bila prisotnih le spiritualno. In če se je slučajno komu kolcalo, ni mogel spati, ga je zbadal križ je bilo to verjetno zaradi našega tračarjenja in igranja z voodoo lutkami. Ekzekli!!

Kako se je vse začelo, doživelo vrhunec in končalo, lahko preberete pri dežurni poročevalki večera, jaz pa se bom posvetila Poslednjemu Samorogu.

Sobotne potegavščine

Prsežem, da nisem bila jaz!!!

Čeprav mi je ideja nadvse prisrčna.

Friday, November 17, 2006

Odprti post ministru Drobniču!

Ljudi ne moreš prisiliti, da imajo nekaj česar nočejo (razen, če fašeš raka - to je jeba).
Strategija za povečanje rodnosti (če že mora biti) naj vsebuje VEČJE plače, MANJŠE (nesmiselne) davke in VEČJO socialno stabilnost.

Tko, da sam FAKOF s takimi!!!

*pizd of*

Hvala, ker ne oglašujete. Se vam utegne zgoditi, da oglušite!

Mogoče pa ne utegnete in se vam bo samo posušil jezik.
(Podobne zastrašujoče paranormalne metode je uporabljala moja stara stara mama, ko je hotela vzgojiti poslušno in pridno pra vnukinjo - in v kaj se je to izrodilo??? Well, she will never know!)

Zanimivo, da še nisem prebrala nobene kritike ta temo oglaševanja na siolovih blogih. Prav vesela sem nad bloggerjevo nestoritivijo dotične ponudbe. Res bi mi šlo v nosnico, da se na mojem blogu pojavljajo reklame, ki oglašujejo razne Gibonnije ali naprimer novo zgoščenko Tanje Žagar.
Posledično se zaradi tega, tudi pretirano ne zadržujem na njih blogih, ker me to dejanje boli tako, kot da bi na oko, v katerem je že obtičala vilica, posul še veliko žlico soli in premešal. Auch!

Primerjana stopnja nagravžnosti: raje enkrat na teden vidim ta dva golobčka, kot da na lastnem blogu gledam reklamo za izdelek, ki mi gre na ledvice, jetra, jajčnik in še na kak četrti notranji organ. Itak. No way, hosej!!

Tuesday, November 14, 2006

Bolj star, bolj nor!

Naj se spoštovani bralec prosim pripravi na resnično zgodbo tega tedna… The story of the week – to bo nova rubrika!

Torej, zadnjič sem si v trgovini kupila Cosmopolitan, kjer sem odkrila en zelo koristen članek in sedaj bom te nasvete delila z vami… ehehe, I'm just fucking with you!

V obdobju problematičnega odraščanja in pretresljivih sprememb, na primer, ko ste pravkar izvedeli, da so vas starši celo življenje nategovali da Dedek Mraz obstaja, v resnici pa ne, da tudi Zobna Miška zares ne prinese denarja in da je Muca copatarica pravzaprav samo pravljica, ste se verjetno najraje zatekli po tolažbo v varen in ljubeč objem starejše in bolj izkušene osebe v družini. Vsaj jaz sem se.

Toda po tem bizarnem tednu, mislim, da tega več ne bom počela.
Skratka, naključje je naneslo, da sem te dni malce sanjarila in bluzila okoli, tako sem v podhodu uočila dva brezdomska osebka, v poznih 80ih (no, vsaj toliko sta jih kazala), za katera predvidevam, da sta se pred mojim prihodom pogovarjala o vsakdanjih problemih, o svojih vnukih, kako je življenje na stara leto naporno in bognedaj, da bi polila liter šmarnice. Ko sem se ustavila ravno v njuni neposredni bližini, sem opazila, kako sta si namenila ljubeč pogled in kratek poljub…
How very very cute. Well, yes, but...

Takoj za tem kratkim poljubom je prišel še eden, nato še eden in še eden. Preden sem se zares zavedla kaj gledam, sta začela prav živalsko opletati z jeziki in si izmenjavati hektolitre sline, plašči, cunje in vrečke pa so začeli leteti po zraku. Kako ZeloLepo! Na tem mestu sem se že hotela obrniti in narediti pet kilometrski krog okoli njiju, vendar sem zaradi naglice vseeno potlačila stud in šla karseda hladnokrvno mimo njiju. Praise Jahve my jounery was short!

Nekaj je na starih ljudeh, da to ne zgleda apetitilih. Če bi nam v šoli pri spolni vzgoji pokazali nekaj podobnega, bi vsi vsaj še za deset let premislili, če nas to res vzburja.

Monday, November 13, 2006

I bet you'll vote next time hippie!!

Zanimivo je bilo spremljati letošnje volitve, še posebej tale drugi krogec zaradi razpleta u Tr'žč.
Janševi kandidati so v mestnih občinah popušili kot pocestnice na horsu, dobili pa so še manj županskih foteljčkov kolikor je bilo letos na novo ustanovljenih občin.
Pa poglejmo spisek zaselkov (če jim lahko tako rečemo), kjer so zmagali Janezovi.

Apače,
Borovnica,
Cirkulane,
Gorenja vas – Poljane,
Ivančna Gorica (itaaaaak!),
Kungota (presenetljivo z 60% glasov, kar je a lot!),
Litija (s pomočjo SLS),
Ribnica,
Središče ob Dravi (a to je center štajerske),
Škofljica,
Šoštanj in
Žiri.

V glavnem same velike in močne občine. Not!

Predvidevam, da bomo sedaj gledali še bolj uravnoteženo nacionalko in imeli cenejšo nje naročnino. Slivnikov magazin Delo pa se bo spremenilo v drugo Lady, kjer bodo na naslovnih straneh vsakodnevne Janezove poteze, kot npr.: da je kupoval nova oblačila, obiskal gledališče in bil ves zaljubljen. Ah. Splendit.

Sunday, November 12, 2006

Dirka za kozo

Obiskovalci prikupne kafič/galerije na koncu starega mestnega jedra v Kranju s(m)o bili včeraj priča, baje že tradicionalnega Martinovega dirkanja za kozo.

Kako bi to neki izgledalo, se sprašuje naključni bralec. Sila preprosto. Da je stvar še veliko bolj preprosta, kot je lahko samo preprosta, se kozo zapre v ograjo in se nato nad njo izživlja na en zelo bizaren način. Za razliko od ostalih vsakodnevnih izživlajnj nad kozo, lep primer je skrčka ali raznožka čez kozo in spolni odnos, so tokrat tekmovalci izbirali med označenimi teritorji, ki se po zgornji stranici označi s črkami slovenske abecede po levi pa z arabskimi številkami, tako da je vsak teritorij označen z A-1, A-2, A-3,.. in tako dalje. Vsak dirkač je zakupil zaželjeni si teritorij v ogradi kjer se je nahajal koza in jo opazovali. In čakali. In opazovali in še malo čakali in končno dočakali slavnostni trenutek radosti in veselja ter pristne slovenske foušije, ko se je koza podelala na označen teritorj A-3. Srečni nagrajenec pokakanega teritorja je lahko nato kozo odpeljal domov, bojl verjetno pa je, da jo je prodal zvodniku za golaž. Dirkalo so je namreč tudi v kuhanju golaža in spraševanju kako hitro dobimo drisko po mladem vinu.

Primerek načrta, kako lahko organizirate dirko za kozji drekec.

Thursday, November 09, 2006

Mamicu jim farmacevtsko

V dobi mikroskopsko majhnih računalnikov in telefonov, farmacevti še zmeraj niso izumili tablete, ki bi bila manjša od premera mojega žrela in z bolj prijaznim okusom.

A je problem dodati enemu navadenmu antibiotiku okus jabolka ali višnje, naprimer???

Wednesday, November 08, 2006

dan za obolevanje

Sem najprej mislila napisat en post o temu, kako so me včeraj obkolili pripradniki specialne enote (kao da to pr nas obstaja, al kaj) - no imeli so uzije in čelade. Pa ne bom, ker ga ni bolj primernega dneva za obolevanje in obujanje spominov, kot danes. No pa tudi včeraj, pa predvčerajšnjim, ubistvu sem cel teden neki sanjarila in obolevala. Danes pa sem tudi zbolela. Mogoče sem tudi zblaznela, ampak to še ni znanstveno potrjeno. Postala sem prava mala-velika ali velika-mala virusna bomba. Skratka lahko bi hodila okoli z napisom Free virus give away! Prav zaradi tega odsvetujem vsem znancem druženje z mano. Četudi vas kličem in nadlegujem vsa panična, da nujno potrebujem družbo, Just say no!!! Razen če nimate nekega res zelo močnega razloga, da tudi vi zbolite - v tem primeru vam računam 5 sit na bacil. Dost fer, a ne? Do danes bodycount okuženosti šteje že vsaj 5 ljudi. And we're still counting. Hihihi.
Štajerc brez zvezdice, mi je včeraj rekel, da imam verjetno ptičjo gripo. To je utemeljil s tem, da sem punca, punce pa smo ponavadi kokoši. Vsaj tako jih on ljubkovalno kliče. Hja, če ni on ta štos izumil, sem jaz solata. Mislim, da bo nekdo dobil zvezdico, če ga misli še tako naprej srat.
Kreh kreh. Kih kih. Evo, še malce virusov na računalnik, ki mu jih z vestnim čiščenjem in pregledovanjem že verjetno primanjkuje. Še kdo mogoče?
Še en padalski filmček za konec sezone. Tole je džabe!

Sunday, November 05, 2006

Celebralni luka liki

Na Nimfinmu blogu, in verjetno tudi na katerem drugem, so me napotili na super link, kjer lahko s pomočjo pametnega robota ugotoviš, kateri lepi slavni osebi si podoben. Po ptiču Poštarju sem mu poslala svojo edino fotografijo. Pa poglejmo kdo so moji celebralni look-aliki.

Bojda sem neizmerno podobna (kar 92%) oceanski krasoti gospodu Yleniju, ki se ga spominjamo iz prenekaterih dokumentarcev, svojo igralsko pot pa je začel kot statist v znanem filmu Grlo, nadaljevanju filma Žrelo. Daleč potem nobenega, nakar se mi v podobnosti 79% približa vaška pjevalka turbo zabavne glasbe Huda Prasica. Rada posnemam predvsem njen make-up in v prostem času pod tušem grulim njene napeve. Sledi Striček Tiček, znani tekmovalec iz neresničnostnega šova, s katerim se vizualno ujemava kar v 73%. Najbolj očitno v izbuljenih očeh in bebavem nasmehu. Pevec alter skupine Alter, Alter Detlef mi je verjetno podoben predvsem zaradi svojega narko-imidža in ker mu v življenju še nikoli ni uspelo zapreti ust, tudi takrat ne, ko od naportnih glasbenih turnej zaspi za kakim voglom. Na kupčku jim sledijo znana barska plesalka Darka, nato izmišljotina Mojca Pokraculja, ki se še vedno uspešno skriva pred vsiljivimi fotoreporterji ter najboj znana čistilka bazenov Snaža Praža. Na mojo ali pa na njegovo srečo, se še najmanj vizualno ujemam s še nerojenim prvorojencem našega prvega vojaka J.J.-ja in njegove Urške, katermu je priznana gledalka v prihodnost napovedala, da bo najbolj znani celebralni wunderkind.

I'm very very very happy right now!


Wednesday, November 01, 2006

The hardest Where's Waldo ever!! :)



ZZV - Zelo zajebano vprašanje:

"Eden izmed šestih telefonov ne spada zraven. Kateri?"

Monday, October 30, 2006

Dan varčevanja

Jutri je dan varčevanja.
V Bankartu so se letos za ta dogodek pripravili izredno dobro in njim gre zahvala, da je te dni veliko Slovencev privarčevalo.

Živel dan netrošenja!




Bo pa v četrtek toliko več veselja s kolinami.

The Beet Fleet!

Razočarana nad stanjem viž, ki se trenutno godejo v slovenskih klubih, kafičih, na radih ali na TV-ju in še posebej nad vsesplošno opevanima in hvaljenima "fenomenoma" - verjetno so stvar zajebali VSI, ki tako navdušeno promovirajo njuno "nažiganje" in sem žal pričakovala malce več od teh dveh mulcev. Sorry guys, but I was a bit disapointed.

Po doglem času nateogvanja z raznimi soft pop - rock izvajalci, pa so končno tudi moji sluhovodi prejeli všečen, spročen in nadvse simpatičen ritem fantičev iz TBF. Na koncert sem se odpravila mešanih občutkov, ker sem v preteklem mesecu pomotoma ujela komad ali dva in vsakodnevno neumorno, skoraj pretirano hvaljenje sodelavca - študenta, ki pa ima na momente weird okus. Za obisk koncerta sem se torej odločila zgolj in izključno na podlagi njihove fotke, ki je priromala v moj spletni poštni nabiralnik . - Nekateri ljudje že vejo kaj mi lahko mailajo ;)
In dobrih viž je mojemu sluhovodu primanjkovalo, bolj kot osamljeni mornarki Danici alkohola, bolj kot Drniju Brodi, bolj kot J.J.-ju župansko mesto v Ljubljani in bolj kot Simonitiju smisel za kulturo. And I've got what I want!

Ne vem ali slovenski jezik sploh premore dovolj dober superlativ s katerim bi opisala svoje občutke in navdušenje nad koncertom ali pa je količina zaužitih substanc dokončno le opravila z mojim že tako bogim stanjem malih sivih celic.

Ocena koncerta: vstavi superlativ po želji plus pet rdečih balončkov napolnjenih z vodo plus intervju.

Naslednjič: 80's - Peggy Bundy is back!!

Friday, October 27, 2006

Brutalno analno

Danes je dan, ki se bo z zlatimi črkami zapisal v liste zgodovinskega in analnega, ne pa tudi vaginalnega (kako bi mislil prenekateri pokvarjenec) beleženja mojih spominov. In kaj se je imelo takega pripetiti prav, danes 27. oktobra, ki bo od zdaj naprej slavljen in čaščen kot še en državni praznik, ki jih ima ta država vseeno premalo, da bi si morali zapisati v anale?

Black Betty (to sem jaz, avtorica tega bloga, da Vas ne speljem na napačno pot in Vas ne zavajam - spet!) je danes, sedemindvajsetega oktobra, dvataužntšestega leta njenega visočanstva (t.j. mene) podpisala pakt. In sicer svečano sem se zaobljubila, da v prihodnje ne bom več uporabljala toliko oklepajev ter da se bom posluževala krajših stavkov.
No ja, med drugim sem tudi sklenila pakt s hudičem, v zameno za kao delovno razmerje bom prodala dušo, telo in vso svojo energijo delodajalcu. Posledično pa se bom še bolj začela predajat alkoholu in drogam, kar bo po vsej vejretnosti vodilo v gemblanje, posledično izgubo še te službe. Na koncu bom verjetno pristala na kakšni postaji, pokrita s časopisom.... Ija.
No, da ne bom delala na črno, dasiravno mi je ta barva nadvse ljuba in pri srcu, bom od zdaj naprej normiranka t.j. da bom kot fizična oseba izstavljala račune delodajalcu - eno lepših opravil, kajne? Zraven tega podpisa pakta s hudičem, pride še ogromno letanja po skritih hodnikih in katakombah DURSU-a, prerekanja in soljenja pameti (??) uslužbenkam. A sem se odločila, da bom ta nevesel dogodek potlačila v najglobejše predel moje podzavesti in s tem tvegam, da razvijem še eno psihopatko osebnost, ki lahko pride čez nekaj let na plano in brutalno posili kakšnega mimoidočega s svojimi problemi. Evo, nekatere pa sem prikrajšala še za eno sočno zgodbico o krvavi borbi z neumnostjo in birokratskimi vetri na mlin. It's just too brutal. Skor metal!

Wednesday, October 25, 2006

Egotrip

Had je v postu pod tem dal predlog, Nortz pa mislim, da mi bo naredil kampanjo + za nagrado dobi mesto svetovalca predsednice. S to izjavo zgleda, da vsaj ve kako se tem rečem streže:
"Betko za predsednico? Normalno. Kako da se ni nihče prej tega spomnil. To bo z eno samo potezo rešilo slovensko gospodarstvo. To dejanje bo namreč povečalo količino zgodb za tabloide, kar bo seveda povečalo prodajo, tabloidi pa so, to vsi vemo, osnova gospodarstvu. Lažnivci lahko zasedejo ministrske položaje, Had je pa predstavnik za stike z javnostmi, čeprav imam občutek, da se bo moral odpovedati svoji priljubljeni barvi. ;)Pa še vodstvo države bo imelo dober blog. Kaj si raja še lahko želi? Pa seveda cats will be new dogs :) "

Ob tem naj si še pripišem znano reklo neznanega beograjskega vagabunda (po :hadovskem vzoru: bom sedaj vsake toliko prilimala kakšen zanimiv rek):
"Ako vam ide suviče brzo, pogledajte bolje. Možda vam ide nizbrdo."

Že vadim mahanje z ročico in že delam načrte s kakšnimi zastavicami mi bodo mahali otroci. Barva Betmobila bo seveda ostala črna, kot se spodobi. Betty ma vas rada.


PS: Če bom seveda izvoljena ob sebi potrebujem sposobne strokovnjake in ljudi z idejami. Torej če misliš, da si sposoben, strokovanjak na svojem področju in se vsakič ko greš srat na skret vrneš s kakšno inovativno idejo, potem te vabim, da se nam pridružiš. Kratek življenjepis in motivacijsko pismo pošlji na moj e-mail naslov, ki je pripopan na blogcu.
PS2: Mesto svetovalca za Darfur je žal že oddano - ni ga boljšega človeka za delo na tem občutljivem področju, kot je naš Drni. ;)

Monday, October 23, 2006

Prosti spis: Moja najljubša domača žival

Ehe, ehe, ehe.
Danes bo pisanja o živalcah. O domačih ljubljenih štirinožcih pravzaprav. No, če vam je prvo na misel prišlo, da bom točila krokodilje solze za Brodijem – pliiizzz – pojdi na kak novičarski blog, ki jih kar mrgoli, solza namreč. In plizzzzz, dejansko verjameš, da sem zmožna tolikšne simpatije??? Kot bi rekel Fredi Miller, obrni se za 360 stopinj. Še enkrat. In še enkrat. No, dovolj bo, da se ti ne zvrti.
Actually.. sem kar vesela za Brodija, da je šel, baje je bil malce bolehen in s tem trenutkom se je pač končalo njegovo trpljenje – ob gospodarju, ki kaže že vse klinične simptome, da se mu je malce skegljajo. V takih okoliščinah res ne moreš ravno prekipevati od zdravja in sreče. Righty?? Brodi je sedaj srečen in bodimo veseli zanj!

Enivejs. Napisala sem, da bo govora o štirinožcih, pa se mi je porodila misel, če ima žverca štiri tačke, pa po dveh le skače/hodi/teka/štorklja/čepi/leze, drugi dve pa uporablja za boksanje, kaj je to? Štirinožec ali dvonožec? Je pomembno na koliko nogah stoji ali se šteje koliko mu jih iz trupa štrli? In če se šteje na koliko nogah stoji, pa si pri tem pomaga še z repom, je to petnožec ali tronožec.
Dvonožec, tronožec, štirinožec, petnožec??

Nope, it's Killer Willard!!!
Vem vem, spet si mislite .. WTF??!!…No, namesto, da se sprašujete neumnosti si raje oglejte še en izobraževalni dokumentarec iz filmskega arhiva Tetke Betke. It's time to shut the fuck up and watch TV!! (vsi otroci gremo weeeeeeee)



No, pa ne rečte, da ne bi tudi vi imeli doma tako simpatično in pametno žver'co, ki bi tako prijazno gestikulativno nakazala vašemu privesku kdaj je čas, da zapre usta???

(Nekatere besede so v angleščini, ker se je izkazalo, da imam tudi internacionalno bralstvo, pa sem pač tako simpatična in prijazna, da tudi njim namenim kako besedo ali dve. Ali tri.)

Friday, October 20, 2006

Popravek in predvolilna nadlegovanja!

Zadnje dni se je o meni na določenemu blogu prav nemarno klevetalo in namigovalo o mojih skorumpiranih političnih preferencah. Nekdo je celo omenil besedno zvezo "levičarka z desničarskim obnašanjem". Naj omenim, da so me dotične besede zelo užalile in me globoko prizadele, prav tako pa je blatenje mojega ne tako blatnega imena postalo še bolj oblateno, s takimi neresničnimi navedbami in zavajanji pa sem se bila celo primorana zapreti pred vso slovensko javnostjo. Avtor določenega bloga je mirno zignoriral moje navajanje o svoji zmoti in zavajal svoje bralce še naprej. Bad. Bad. Bad. Ampak pire krompir je bil pa dober.

Predlagam, da slednji popravek objavi na svojem blogu in pripopa zraven še volilno reklamilo kranjskega županskega kandidata - Šulca. Take rabmo!

Thursday, October 19, 2006

Kariera kje si?

Če bi bila plačana za bloganje in gojenje bolanosti, bi bila milijonarka. Miljarderka.

Ch-ch-ch-ch-Changes

Danes je dan za ch-ch-ch-ch changes. Sicer bi si verjetno lahko pela tudi pela Pretty thing are going to hell, but that's the whole other storry to tell. (Vidite kakšno napako mogoče?)

Zakaj si pojem, dasiravno posluh runs away from my family? Zato ker je to edino kar lahko trenutno v pisarni počnem - legalno. Lahko pa ilegalno poslušam Davida Bowieja, lahko pa si tudi odtrgam od ust in Repuliki Sloveniji plačam neko jebeno nadomestilo za Davidove avtorske pravice, le-tega pa bo verjetno Republika Slovenija radodarno nakazala na njegov račun, jaz pa bom lahko nejgova avtorska dela delila še naključnim mimoidočim. Much better, no? Mislim, da bom raje investirala v še ene slušice za v službo.

Pizda!! - pardon vsem osebkom, ki sem jih s to besedo užalila in če imate mladoletne otroke, ki berejo bloge jim prosim blokirajte dostop do mojega bloga, ker se utegne zgoditi, da bom v prihodnje še prav nesramno in grdo preklinjala in bogokletno govorila. Toliko v opozorilo, skrbnim staršem. Ampak tudi tega nisem hotela povedati.

Skratka, top novica danes je, da sem malce updejtala in spremenila lojtrco, tisto na vaši desni strani, ki malce spremeni barvo, če se z miško podrajsate po njej. Ja, ja, tako, tako, še malce drajsate. A ni fajno no?? Tako je. Kdor ugane, kaj vse sem spremenila in dodala, dobi bogato nagrado in potovanje v čudežno deželo - ne, ne to ni Goli otok, kakor bi mogoče mislili redni bralci. Skratka, če ste mnenja, da bi tudi vi morali biti na lestvici pa niste, vam predlagam da se blazno zasekirate in zamotikate (kamenjanja vam vseeno ne priporočam, to počnejo samo v neciviliziranih državah), pošljete ombutsmanu kakšno nadvse užaloščeno pismo, posuto s fejk solznimi sledmi in stihi iz vaše otroške spominske knjige. Mogoče bo pomagalo. Sicer dvomim, ampak u naši državi je itak vse možno. Komi čakam, da nas napadejo bradati možje s turbani na glavi!!

Ja. To je to!

Trenutno stanje bloga: *loco loco*

Wednesday, October 18, 2006

In der Schule


Tisti, ki Betty ne poznate osebno, pa vas občasno rendom brskanje po netu priklika do tegale blogca, morda ne veste (ali pa veste, če imate kakšne špijune ali pa ste blizu sedanji vladi), da Betty ne zahaja samo po gostilnah in parkih, temveč je letos ponovno prestopila šolski prag.
Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. How nice! Tudi starši so si končno oddahnili.

Ni državna šola, nimajo verouka in neverjetno ampak resnično tršica ne deli minusov – Betty bi jih sicer imela že nebroj! Upam, da tudi črnih pik ne delijo! Skratka imamo se fajn, včeraj smo pri pouku vzeli zelo težak lik – tehtal je morebiti celo tono – trikotnik, ki je bistveno težji od kvadratka, ki pa je še malce težji od krogca. Krogec pa je najlažji.
V klopi sedim skupaj s Štajercem v Ljubljani. Ta se je že fino aklimatiziral in je začuda prav prikupna oseba (za štajerca) – zadnjič je prišel v roza majici in v novih modno raztrganih kavbojkah, danes pa.. opa.. v nečem nedoločljivem, v jesensko – ljubljansko meglenih barvah, ampak v vsakem primeru bolje kot roza majica z bleščicam.
Do you agree?

Skratka, ker nismo dobili domače naloge, lahko mirno pohajam okoli in se veselim naslednjega šolskega dne, ko bomo spet premetavali težke like. Weeeeeee!!

Tuesday, October 17, 2006

Gostilniška

Zakaj se vedno zapletam v nenavadne situacije in brezsmiselne dialoge z starimi Guspodi za šankom??? Nekdo je moral pljuniti urok nadme - ni druge! Vedno ista situacija, nekdo mi hoče oprat možgane z neko gostilniško filozofijo in modrovanjem na ravni rumenih cajtngov in E plusa - karkoli že to zgleda.

Skratka imela sem še ta zegn, da je bil Guspod - how odd, I know - iz Tržiča, ravno tako kot g . Jebem-vse-povprek-brez-kondoma-in-boga-držim-za-jajca župan. In sedaj se vsa kalvarija šele začne.

Naj omenim, da poznam eno zelo kul osebo iz Tržiča (ki je že pred ohohoho leti imigrirala v Ljubljano), eno dost v redu gospo, trop kretenov in sedaj še tega Guspoda s Trž'ča. Nekako sem že v začetku slutila, da bo intelektualen pogovor podprt s trdnimi argumenti in dokazi takojci splaval po vodi, ko je Guspot ven potegnil pištolo v obliki rumenega časopisa (katerega omembi imena se izogibam, vendarle naj naključnemu bralcu namignem da vsebuje črke D, R, E in K) in začel streljati nesmisle. Nisem si jih zapomnila, iz obupa sem raje naročila še eno Laško. Ta veliko! Sem si pa zapomnila tole pametno izjavo, ki je sledila obupanemu retoričnemu vprašanju zakaj neki tržiška raja "pada" na take orto jebače kot je njihov župan.
Ker je Rupar neki najbolšga, kar se je zgodil u Tr'žč, ejga!! - Ne me filat??! Jaz sem pa mislila, da je to zaradi njegove tenkočutnosti in občutka za stisko človeka.
Epilog:
Nekaj dni po županovi neprijetnosti 90 % vprašanih s tržiških ulic zatrjuje, da v vsem podpirajo svojega župana in ne verjamejo grdim lažem rumenega tiska. Smeh!

Torej je ta izjava o nravi Tržičanov povsem na mestu in jaz jo podpiram. Če je Rupar res nekaj najboljšega, kar se je v tem mestu zgodilo, potem je skrajni čas, da:
a) spremenimo nrav Tržičanov in naj skotijo že nekaj boljšega kot je njihov omiljeni župan - vem, da zmorete!!
b) da mesto požgemo do tal, posujemo s soljo in pustimo tako kot je.
c) uvedeno davek na neumnost in vzamemo volilno pravico takim, kot so g. Župan in podložniki.

Monday, October 16, 2006

Ko bom velika bom animatorka

In bom zabavala…am... zajebavala...ee... zabadala turiste. A to je čist ena druga zgodba.
Sedaj vas bom razdevičila s svojo prvo. Brez skrbi, ne bo bolelo in trajalo bo samo par sekund - 16, če smo natančni. Trust me!



Ja, to vsakmu rečem!!!

Friday, October 13, 2006

Blogerji so dobri ljudje ;)

Pa poglejmo kako so se na moj predlog o finančnem suportu ambicioznih, a žal nepreskrbljenih mladenk, odzvali moji najljubši bralci in bralke. Kot sem predvidevala smo Slovenci nadvse samaritanski kadar pride do takšnih in drugačnih stisk in si večkrat odtrgamo od ust, da nahranimo druga sestradana usta.

Prvi se je klicu na pomoč ranjene srne odzval Mr. Post-a-lot. Zelo slovensko, karitasovsko in verjetno tudi sajbrsko. Denar naj bi se stekal na njegov račun, potem pa bi ga dal meni. Vsaj tako je obljubil.

Radodaren je bil tudi glasnik Itivija, s priležnico mi ponujata kruh in čokolado. Super. Nekje že vidim en masterplan.

Ana s piko bi denar uporabila kot ventilator in mi z njim mahala pred obrazom. Verjetno za to, da mi ne bi bilo prevroče v teh oktobrskih dneh, ko mi (prvič v življenju) kurijo, pa se temperatura še niti pod ničlo ni spustila. How nice.

Ostali pa ste se bolj omejili na vprašanje kaj jaz ponujam (no to ni glih v stilu sugga daddya ali mamice, oni ponavadi ne zahtevajo veliko nazaj, razen radosti na obrazu in preživljanje skupnega časa), drugi ste mi natrosili kup predlogov kako naj profesionalno zaštartam svoj biznis in spijem sod piva v sekundi dvajst. Hvala. Vse predloge si bom zapomnila in jih bom upoštevati, ko se prilika pojavi. Še enkrat hvala. Njih imam na sumu, da jim gre še slabše kot meni, a so mi kljub temu pripravljeni pomagati z dobrimi nasveti.

Tako pridem do zaključka, da je edini konkreten predlog prišel iz Šnicllanda. Se vidi, da so gospod malce bolj kulturni, imajo na računu ojrote in si tistega čuka lahko privoščijo. Dunaj je vseeno malce večja metropola kot Ljubljana in tam že vejo kako se tem rečem streže. Čeprav tisto z udarci mi ne gre v glavo, sem bila prepričana, da mu je spankanje všeč. Ah, motimo se tudi mi.

Skratka moje finančno stanje se kljub vaši dobrodelnosti ni prav nič izboljšalo - kar ni presenetljivo. Tudi v Darfurju se razmere niso kaj dosti spremenile. Verjetno je skrajni čas še zame pošljete kak SMS.

Wednesday, October 11, 2006

To sploh ni več smešno!

Mačeha Država ima še zmeraj moj dinar. Sicer so res obljubili, da ga dobim oktobra, kar je le 31 dni širok pojem. Toda glede na to, da nisem po lastni krivdi ostala brez odločbe, ampak po njihovi, se mi zdi edino smiselno, pravično in spodobno, da mi zraven pošljejo še manjšo tolažbo, ki žvenketa oziroma še raje vidim, da šelesti. Tolažilne rame države že zdavnaj ne pričakujem več. Doh!!

Skratka, če še niste dojel sem brouk! B - R - O - U - K. Za fotre in mame 30+ (ki ne razumejo angleške spake dranke) pomeni to, da sem brez denarja in še malce zadolžena. Zatorej na temu mestu objavljam sledeči zapis (in naj se bralec in bralka nikar ne sprašujeta o moji polni zavesti!)

Ste kdaj kar tako tja v en dan sedeli za mizo in pomislili, kako zanimivo in zabavno bi bilo, da bi sponzorirali mlado simaptično žensko na njeni poti do uspeha, ji pričarali nasmeh na obraz in iskrice v oči *trep* *trep*. Vse to v zameno za prijateljstvo, druženje, in podobne stvari, ki se počnejo v osamljenih večerih …torej

HAVE YOU EVER WANTED TO BE A SUGGA DADDY (OR MOMMY) ??!!

Spol sploh ni važen… if you got it...flaunt it!!!

Monday, October 09, 2006

Off-the-record

Boli me leva ritna mišica, desna ritna mišica, leva in prav tako tudi desna stegenska mišica, bolečine čutim tudi v križu, kolki so upam da še celi in ne preveč obrabljeni, kar pa definitivno ne gre trditi za zapestja, gležnje in lopatice.

Ne, ne, brez skrbi, zaenkrat še nisem podlegla Bosiljkini skupni 80-letnih slabokolčnikov in slabokostnikov, le totalno brez kondicije sem si upala na tekmo, navlečt nase še dodatnih 4 kilogramov okrog križa in se dejansko cel vikend metat iz avijona.
8 skokov iz 3.500 metrov višine v dveh dneh ni ravno mačji kašelj, pa tudi pasji ne.

In jaz si potem celo upam pridt domov s kolajno. Svašta. Nepojemljivo. Nedojemljivo. Se pa sedaj prav po deščevsko (se nekak v skupini samih descov navadiš tudi najbolj bizarnih razvad – še malo pa bom tudi lulala v stoje - brijem se itak že sedaj več od njih) tepem po prsih in spim s trakcem v barvah slovenske trobojnice okoli vratu, malce nad popkom pa se prav ošabno lesketa nekaj bronastega.




Zaključek 9. Državnega Padalskega Prvenstva v Skupinskih Likovnih skokih - 8-way (foto by Pero)

PS. Hvala konkurenci, da je ostala doma.

Na bankomatu

*** HVALA ZA OBISK ***
Pa šele prišla sem.

Thursday, October 05, 2006

Naj mi nekdo prosim razloži...

Zakaj se reče damskemu vložku vložek, če pa opravlja funkcijo tampona. In zakaj se tamponu reče tampon, če je dejansko vložek???

Vem, nerodno vprašanje, še Gugl je ostal brez besed!

Wednesday, October 04, 2006

Ko problemi delajo težave

...in kurc jih gleda! Aneda. Seveda!

Dragi bralec naj se nikar ne kamenja, nožka ali sekira preveč, če se mu bo zdel tale zapis nekam preveč morbiden in zagrenjen (ha, za razliko od prejšnjih, ki takorekoč pregovorno prekipevajo od pozitivizma in ohoho dobre volje, ane?). Toda naj vam šepnem na uho – tipkam zelo potiho in počasi – moje trenutno psihično počutje je padlo v temne globočine, v katerih se počutim kot James Blunt med izvajanjem svojih komadov, sicer poznam samo enega, ampak predvidevam, da so vsi ostali dokaj podobni. Skratka na bad mi je. Na bad!

In zakaj mi je na bad? Naj omenim sledeče stvari:
- Zavod za zdravstveno zavarovanje,
- MOL, oddelek za zdravstvene in socialne zadeve – v centru;
- Občina – Bežigrad II. nadstropje;
- Zavod za zaposlovanje (preferiram Zavod za psovanje!);
- Občina – Bežigrad I. nadstropje;
- Zavod za zaposlovanje;
- Dermatološka klinika dr. Bartenjev; tnx a lot!
- Zavod za zaposlovanje;
- Zavarovalnica Vzajemna;

Damit sem včasih vesela, da je Ljubljana velikosti mišjega anusa. Si nočem niti predstavljati, da bi morala v kakšni večji evropski prestolnici predelati toliko različnih uradov.

Zbirko kletvic v vseh možnih jezikih bom zaradi vas in vaših mladoletnih otrok, zanamcev, naglušnih babic in gojencev zavoda Sonček, ki bi morda pomotoma obiskali moj blog, raje izpustila. – pa rečte, da nisem prjazna. Ija. Pa še to samo zaradi čudežne paličice, s katero trikrat zamahnem, se posipljem s čarobnim prahom, rečem čirulečarule in vsi problemi naenkrat izginejo.

In še to: HOČEM SVOJ STATUS NAZAJ!!

Tuesday, October 03, 2006

Splendit

Življenje nam včasih postreže s svojevrstnimi zagonetkami, tako kot tudi internet. Zagonetka tu, zagonetka tam, hop in že se znajdemo horizontalno nameščeni, vertikalno osvetljeni, s faličnim predmetom v roki, katerega uporabnosti ne poznate.

Še niti 30 sekund ni minilo in že je končal.

Kdo bi si mislil - pa samo za pregled sva bila zmenjena – ti zdravniki so nadvse učinkoviti, jaz pa z enim lepotnim* znamenjem manj.


*Ne vem zakaj nosi prilastek lepotni, če pa izgleda kot gnila solata.

Sunday, October 01, 2006

A goldfish moment


Spomila sem se, da me je včeraj nekdo
pozabil spomniti, naj spomnim voznika,
da mu ne delajo zavore.

Upsi dejzi.

Friday, September 29, 2006

(road)Trip

Jest bi šla na morje. Jest pršut, dobr kruh in vse to poplaknt z vinom.

Thursday, September 28, 2006

Dohodnina v deželij Nije!!

Večina vas je že prejela dohodninske odločbe, jaz pač ne. Kar je logično. Namreč k dohodninski odločbi sem priložila priloge (potrdila o vpisu) + v opombe sem z velikimi tiskanimi črkami in 7 klicaji dodala, da mi je študentski servis malce zagrenil življenje in na izdanem »pildku« napačno navedel, da sem bila v letu 2005 brez statusa, ter da dokažem nasprotno prilagam k dohodninski napovedi dokazila. In sem bila prepričana - to je to!
Ali jaoo šta sam ja glupa!

Seveda zaposleni na Davčni zapravi niso ravno usposobljeni pogledati preko svojih miselnih okvirjev, odložiti tisti sendvič in mogoče kakšni ubogi študentski zalegi olajšati življenje. Sej vem, kdo pa sem jaz, da bi pri meni delali izjemo. Tako ali tako nas že vsi tepejo po naših trpkih plečih, zakaj nas ne bi še DURS. In njim tistih 30,40 tisočakov, ki mi jih morajo vrniti prav res nič ne pomeni. Še niti tolar obresti nimajo od tega. Napačno je torej sklepanje tlačana, da si lastijo njegov denar, ker ga hočejo, želijo, potrebujejo, za povrh vsega pa še obresti dobijo. Wrong! Wrong! Wrong!

Usodo sem vzela v svoje roke, poklicala tetko na davčni izpostavi, ki skrbi za mojo obveznosti do države in ji razložila, naj vpogleda v mojo napoved, pregleda potrdila, da res nisem hotla države nategnt, dasiravno je eno potrdilo obkroženo z drugim kulijem! Seveda. Eno je bilo iz vpisnega leta 2004/2005, drugo pa leto kasneje. Namreč, ravno tisto leto sem izgubila kuli - kakšna nerosnost - in sem se bila primorana podati v novo investicijo. Posledica je druga barva kulija na drugem potrdilu o vpisu. Druge pač takrat ni bilo na zalogi. Bdžizs!

Zaključek: dohodninsko odločbo + moj denar - obresti dobim v oktobru. Vrisk. Vrisk. Vrisk.

In jes. Še ena dobra novica. S 1. oktobrom grem na Zavod za zaposlovanje. O raznih zaposlitvenih ponudbah »višinska dela« in »upravljanje z viličarjem« pa še poročam.
Nije lako biti fin!

Wednesday, September 27, 2006

Nerodna reč


Ko mora Kahla Ehjavčeva pet minut govoriti samo o photokolu.

Enkrat, že dolgo je tega, so slovenske misice spraševali o pomenu te besede. Me zanima, kaj bi imel on o tem razpredati.

G. Ehjavec, kaj je to photokol?
Photokol, to je tista zadeva k si jo je phejšna vlada zminsla. Ziheh. Tko je Dimithij hekel.

Stoječa komedija

Med tem ko so se včeraj v meni prebudili zametki gospodinje (aaaalram!!) in sem besno pucala svoj brlog, so se mi v ozadju prikazovale migajoče slikice.
Na sporedu je bila Tarča in vsaka gospodinja ob tako zanimivi temi obmolkne in spusti krpo iz rok. Torej zakaj ne bi tudi jaz??!!

Včasih uspe gospe Hrenovi aka esdeesovsko trobilo v svojo tarčarsko oddajo pripeljati nadvse zanimive in strokovno podkovane goste, ki v debati uporabljajo celo argumente! Neverjetno, ne?! Inu drugo čudo, ki so nam ga prikazali – niso se prerekali in si jemali besede (no razen naša draga Lidija). Lepo v umirjenem tonu so govorili vsak svoje resnice, mogoče je kak slavček malce povzdignil glas, ko so ga drugi postavili na laž, a nič takega.
Plus. Oddaja ima po novem (no, čisto možno, da to ni več noviteta) tudi standup comedy vložke naše drage Lidije, ki med oddajo malce pobiksa v stilu »medij si ne more afere zmisliti«. Tri sekunde tišine. Nato gledalci doma pred svojimi tv sprejemnik: »bwahahahahaha«. Skoraj tako kot pri Mariotu doma.

Vprašujem se zdaj, ali so angažirali Zrneca, da jim piše smešne scenarije ali je Lidija do tega prišla kar sama - improvizacija pač. She is really good!
Za tak imeniten program pa res ne rabijo znižati naročnine. Bogjimpožegnej!

Tuesday, September 26, 2006

Faki stajl

Sama sebi grem že pošteno na ledvice in žolč, ker si vsak dan utrujam s tem, da moram nujno obiskat frizeraj, da mi kakšna škarij vajena roka in izurjeno oko obdela moje dolge focle in drede. Resno. Dotičnega podviga se lotujem že celo večnost, pa se mi zaenkrat še ni uspelo zmenit s tipom s čudno frizuro, ki veliko maše z rokicami, govori same neumnosti in vedno pove celo življensko zgodbo. Vedno!! Ne vem zakaj morajo vsi frizerji apriori imeti to fantastično lastnost. Like I care.

Frizer je ena redkih priložnosti, ko sogovornik dejansko več* govori od mene in to iz enega samega razloga. Od navdušenja namreč čisto trda sedim na stolu, se panično oklepam ročaja ter si mislim: "Striž žeee jebemu!! Pa nkar me ne zafušej!" Ta razlog lahko odpade, če frizerju resnično zaupam. In tak je en in edini - Ali! Takrat se dobesedno tepeva in obmetavava z ostrimi predmeti kdo bo imel besedo. Svašta. Ne vem, kako me lahako sploh prenaša. Poleg tega me je pa v preteklosti, vejertno iz golega maščevanja, že večkrat podtaknil v eksperimentalne dogodivščine, a na njegovo nesrečo, sem ena redkih oseb, ki ji ni problema tlačit zemlje s frizuro ala look-frizer-se-je-naučil-na-meni-nekaj-novega in sem dejansko zadovoljna z njegovim rokotvorom.

Zdej pa me že pošteno skrbi. Moji dredi so nazadnje podlegi škarjam in poštenemu česalniku woohohoho časa nazaj - kdo bi štel - verjetno še v kameni dobi. Moj frizer pa je za nameček še poniknil neznano kam. Na sumu ga imam, da se me izogiba, me ne mara več, si je najdu drugo glavo za eksperimente, ali pa je enostavno opustil upanje nad mano, ker se že tako dolgo nisem prikazala. Mogoče je pa samo užaljen. No to zadnje je še najmanj verjeto. A jebi ga, frizerji so ena čudna bitja. Saj jih razumem.

No, v bistvu jih sploh ne! Še posebaj ne, ko se morajo očitno en-dva-tri odločiti za ime svojega salona. Tale nasproti mene ima sploh fantastično ime ("sploh" je v temu primeru uporabljen kot presežnik!). Se grem stavit, da so tole tuhtali vsaj ene pol leta. Verjetno gre za kak čajniz stajl hair cut ali pa le največkrat uporabljeno besedo v njihovem vokabularju. Aj dunoo!
Grem fprašat.



*edit: še zmerjan ne morem vrjet, da je to mogoče!!! ;)

Sunday, September 24, 2006

Budložder i buldožderci

Buldožerji

Navdušena sem bila nad energijo, ki jo še premorejo tile fotri. Odšpilali so nam slabi 2 uri znanih viž iz leta dva in tri, ko še niti rojeni nismo bili.

Pred polnimi križankami - zgodbice o tem, da bo oder tako gigantski, da bo prostora samo za 200 srečnežev, ne morem potrditi - placa je bilo vseeno za vse dovolj. Deležni smo bili celo ene ne tako zelo stare - samo 12 let šteje popevka - in celo dveh bisov, dasiravno so pri zadnjem le ponovili enga že zašpilanega. So nas pa opomnili, kakšne popevke si je včasih raja izbirala in kakšne popevke si izbira danes - lep primer Auerjev MMS - bruh bruh - še en dokaz več, da se nekateri štajerci enostavno ne smejo vmešavati v politiko in pevska tekmovanja.

Se grem pa stavit, da sem bila najmlaša ali pa vsaj med mlajšimi udeleženci koncerta - za razliko od petkovega mimohoda Metelkove, ko sem bila od mladih emotov deležna pogledov, ki jih ponavadi namenjajo starim mamcam, ki jim težijo naj jim odstopijo sedež na avtoubusu.

Yp, I'm getting old madafaka. In še grlo me boli.

Saturday, September 23, 2006

Lepejši blog

Včasih pozabljene ure spanca obdane s hlapi alkohola in mamljivega vonja skotijo prav neverjetno količino produktivnosti in idej.
In takrat pimpam blog.

Friday, September 22, 2006

Emo #2

Syco je podal definicijo in še priložnostni diagram o tem kdo in kaj je EMO. Mogoče bi še kaj dodala na to temo, pa se mi v bistvu ne da. Sem pa na podlagi njegove recenzije, prišla do neke podobne empirične ugotovitve.

Hitler was an emo kid.



Tuesday, September 19, 2006

Ena o eksperimentu z velik linki

V zadnjem tednu sem se lotila enega zanimivega eksperimenta. Ljudje, ki me bolje poznajo vedo povedati, da imam ogromno problemov. Tudi bralec ali bognedaj dva, ki bi utegnil redno spremlja moj blog ve, da me pestijo razne čudne bolezni, skorajšne aretacije, iztrebki in leteča crkovina in preklinjam tudi že prav neprimerno veliko. Sedaj pa me je zadela še ta štorija s kavo. Smešno je, da jo imam ravno kak liter pred sabo med tem, ko tole kracljam v računalnik. Vem, da vam ni smešno. Men je. Ker vem kaj se bo zgodilo nekje v trenutku, ko bom končala s tem mizernim postom.

Torej back to eksperiment.
Zadnjič enkrat se po doooolgem, dolgem času spet odpravim na neko nadvse fensi priložnost na klopco pri Križankah. Ker je bila jako pomembna prilika, v ta namen opustim svoj narkoimidž, nadenem nekaj barvic na oči, na ustne pač ne - bljak, oblečem krinoline, podkikle, nadkikle, čezkikle, steznike in te nobel reči. Skratka, upedenam se u nulo, kot temu rečejo fine dame iz Ljubljane. Ne vem sicer zakaj bi se kdo pedenal ravno v nulo – človek bi prej rekel, da potem izgledaš kot kak vagabund, revež, niče, nula. In zakaj bi potemtakem sploh kdo rad bil nula?? Bemu, spet preveč vprašanj za mojo malo bučo.
Tako našemljena se potem sprehajam po Ljubljani in se mi začnejo dogajati razne bizarnosti – vinjeni ošmekani štajerci me fehtajo čage; policaji me za razliko od drugih priličnih srečanj ne grozijo z uziji, ampak me poimenujejo z »gospodična« in se mi še nasmehnejo zraven, pridržijo vrata – in o moj bog!!!

Now that was just kripi!!! What the hell is going on???!!!
Resnično sem mislila, da je to fora, da me bojo vsak čas uklenil in prebral pravice ali pa, da bo vsak čas iz grmovja skočil tip z mikrofonom in zatulil, srprajz, skrita kamera or something. Čakam. But nooo, nič od tega!!!
Weird. Weird. Weird.

Pridem domov, se vržem v posteljo in tuhtam *tuht* *tuht * *tuht* kaj bi to lahko bilo. Sem tako tuhtala, da nisem mogla zaspati in še glava me je začela prav grozno boleti, nisem pa prepričana ali je bilo to od alkohola ali od tuhtanja. Kakorkoli, odločim se za manjši eksperiment.
Naslednji dan grem ven na sprehod in do trgovine. Oblečem iste, ne več tako pražnje cunje, nadenem whore on crack imidž brez mejkapa in prvi rezultati eksperimenta so že vidni. Ne, da me noben znanec niti pozdraviti ni hotel, ljudstvo je dobesedno bežalo stran od mene, kot da bi jim pretila kakšna naravna katastrova (no ja, resda je vse na meni naravno in res izgleda katastrofalno). Sem se že spraševala, če sem še slučajno zapela zraven,to bi bilo šele hudo. Ker tako očitnega zgražanja mamc z zelenjavo v roki pa še ne. Verjetno so si mislile, kako si sploh upam taka v trgovino. In
kako prav so imele!!!

Naslednji dan se namejkapiram in nadenem trenerko. Dogodki si sledijo nekako tako:

- Sosed, ki me v življenju še ni pozdravil, kaj šele pogledal v oči, mi je entuziastično rekel »o kam pa kam soseda« (??!! WTF)
- Neznani "sošolci" me ustavljajo na cesti in mi čestitajo za izpite in neke čudne dosežke za katere dvomim, da so sploh moji! Naj jim bo!
- Neznanec me prosi, naj mu spustim ventilčke na avtomobilskih gumah. In on bi jih tudi meni. Nisem ziher, da ni bil to kak čudn pick up line. Rahlo sicer dvomim v slednje, ker je bilo to ob 9h zjutri in takrat se s svetom ukvarja moja jutranje simpatično nasikana osebnost.
- V službi se mi šefe sam ponuja, da mi skuha kavo (dasiravno že dva dni na ves glas razglašam, da ne pijem več kave – bi mogla še dodati »v službi«)
- Na ulici mi taksisti – ti so šele smešni - razlagajo, da so ostali brez bencina. Prijazno predlagam, naj pokliče koga, ki premore kanglico in kak drobiž za bencin;
- Posledice so vidne tudi na blogih - na centrifugalni lestvici priljubljenosti in bložne blaženosti sem namreč prilezla na The lestvico med »moji dragi sočudaki«. In to je olala čast. Ne vem, če razumete, ampak to je skoraj tako, kot če bi vernika posvetili v kak malteški viteški red. ;) Blodnja pa mi je namenila celo komentar s štirimi besedami! Now that's something, aaa?! ;)
- Dobri Štajerc s Ptuja (brez zvezdice) mi je ob nakupu malce večje količine teranovga likerja podari 2 zastonjski buteljčici. No.. wait. Takrat sem bila spet na starem narkoimidžu in še v pižami povrh vsega. Za to se imam zahvaliti izključno njegovi dobri štajerski duši.
- Roža v moji pisarni je čudežno ozelenela in vzklil je tudi novi poganjek. To se mora deklarirat kot čudež!! To je tako drugačno, kot ponavadi, ko vse crkne po nekaj dnevih mojega sobivanja z lončnicami v istem prostoru, sploh če jim moram namenjati še neko negovanje in skrb.
- Norci me imajo za Svetilnik na razburkanem morju (da me imajo tudi za kravo, bomo zamolčali… pssst). Končno se je moja Betty-lama osebnost začela razvijati.
- In za konec, po kavi mi zaenkrat še ni slabo. Ijes, še je upanje za naju.

In zaključek tega mojega famoznega eksperimenta. Ne vem, ali naj na temu mestu naredim reklamo kozmetični linij ali ne, pa kurc, nočem bit druga Red Sonja. Predvsem, ker nobena kopija ne more prekositi
originala. Še manj, pa če je to slovenska kopija. Skratka plod mojega raziskovanja je estetski in sociološki. Narkoimidž ni več nobel, dekleta (in fantje) make up je kul, uporabljajte ga!
In če mislite, da ga ne potrebujete – lepota je minljiva.

Čestitam, dragi bralec/draga bralka, uspešno si se prebil/a čez mordor nebuloz. Še enkrat čestitam!! Naslednjič dobiš medaljo.

PS. Vsega je kriva kava!!

Imam problem


All I need is one fucking coffee. Now!

Zgleda, sem postala jebeno alergična na kavo oz. je ne prenesem. Jebeno!

Na svetu ni nobene pravice!!

Sunday, September 17, 2006

Have no fear, Rupsi is here



Evo jim en jeben predlog za promocijo Slovenije, pa še logotip jim zraven naredim.

Friday, September 15, 2006

Komiranje - 2. dan

Ah, 2. dan komiranja sem prav prešerno nagajive volje. Doktor Fig bi bil ponosen name. Če se je res začel sedem let bede, kot pravi Syco, potem je hočem šeeeee. Tokrat je častila bralcem že večkrat omenjena mi bioč in sostorilka v inkriminatornih dejanjih Jinx.

Nadela sem si takmašno oblekico obula lakaste čeveljce, se namejkapirala (folk dejansko govori z mano, če nosim mejkap, neverjetno!) in se podala v znani svet brutalnega komiranja. Bilo je veliko opijanja, omamljanja, onegavljenja in grdih besed, kot so "potegn mi ga" ali "povleči ga", da drugim podobnih izpeljank, ki namigujejo na seksualna razmerja niti ne omenjam. Res slabo nam gre na stara leta. Za bekgraund pa nam je sviral Obrvnjak Plestenjak. A vseeno nadvse humoroidno.

Neverjetno kakšne izbruhe smeha povzroča kokakola na dan prvega komiranja. To bi morali prepovedati, to je nevarno!! Napad smeha je trajal cca. 2 uri in še danes čutim posledice in imam malce blažje oblike napada. Kasneje sem sicer prešaltala na rum, rumkolo in pivo. Slednje ni prav nič pripomoglo k blaženju smejalnih napadov zato sem se raje odpravila proti domu. Napad se je umiril, ko sem se znašla na železniški postaji, pred dvigalom in tam so bili priklenjeni kovčki! Well .. 11/9 ni ravno daleč. Nikjer ni še nič eksplodiralo, nobenga libanonca še ni razneslo pred ameriško ambasado, hrvati pa obirajo drugo taktitko. Zakaj potem ne bi ravno v momentu, ko bom jaz pritisnila na gumb za lift kak kuferček vrglo v luft?? Mislim, pr mojemu zegnu je vse mogoče. V enem trenutku se mi je zdel še zanimivo vso zadevo od bližje pogledat in pofotkat. Za vsak primer, če bo železniško postajo vseeno kdaj vrglo v luft. (Baj da vej, ti kufri so cca. 50 metrov od policijske postaje, ubistvu je to na njihovem dvorišču).
Na koncu se je izkazalo, da so bili kufri v lasti nekih nedolžnih avstralskih pobičev, sem se kresnla po glavi, vso paranojo pripisala propagandi in nablojenosti to pisoče, ter se odpravila v lift.
Žal - damit, zmeraj je en žal - so vso zadevo opazovali neki štajerci*. Bad. Bad. Bad. Ker sem prijazna oseba, oni pa so hoteli vedeti kje se te v Ljubljani čaga, čuj. Sem jih samoumevno poslala na Meto (čistokrvni Primorec Obrvnjak Plestanjak jo je med tem že podruhal v Strunjan). Ne vem kje točno se je potem zalomilo. Verjetno, ker nisem pokazala nekega pretiranega navdušenja nad njihovo idejo da ga grem žurat z njimi. Ker so mi dotični osebki delovali, kot povprečni štajerci, ki redko poznajo pravi pomen besedice "ne", ker sem bila preveč dobre volje, da bi se pustila jebat takim "dedom" sem jim enostavno razložila, da se ne družim s Štajerci. Dečki so začepili, jaz pa sem se počasi odpravila preke topli mehki postelji.

In danes sem jaz pustila Bosiljko na cedilu. V bistvu sem ji naredila uslugo, čeprav ona tega ne ve!


*fantki z štajerskim naglasom, ostriženi na pizdo, v belih ali svetlečih oblekicah in z eno možgansko celico - skupaj, a zaradi preveč zaužitega alkohola ponavadi nadvse radi težijo neznanim deklicam z primitivnimi forami in pričakujejo, da ga bodo na hojladri odšle čagat z njimi! Ahahaa. Seveda obstajajo tudi kul osebki s štajerskega območja, s štajerskim naglasom, ki ne spadajo v to kategorijo!!!

Thursday, September 14, 2006

Za vsakim dežjem posije sonce...

in potem očitno pada toča.

Glava me boli, slabe volje sem in še rdeče številke na kliku me opozarjajo, da so nastopili ostudni časi. Sama sem si kriva, sem vedla, da ne prenesem Zlate Radgonske in jo nato še mešati s Srebrno. Wrong. Wrong. Wrong. Bengica pa mi je zadala stigmatske rane! In pol pravjo, da sem jest od hudiča!! Bdžizs! Kaj tej mački dajejo u futer, pa ne vem.

Za čeri on d top pa me je danes zjutraj Bosiljka pustila na cedilu. Ko sem v čakalnici nestrpno pričakovala najino seanso in pogledovala v telovadnico je moje otožne oči niso uzrle. najprej sem mislila, da zamuja, pa je enostavno ni bilo. Bič. Namesto tega so me uturili v skupino slabokolčnih penzičev in skupaj smo se žogali ter valjali po blazinah. Brez veze. Kako so me nategnl.

Aspirin ne pomaga, lekadol ne pomaga + ogabn je. Drugih arcnij pa ne premoremo. Edino, kar mi še ostane, da svoj glavobol peljem na kufe in se ga kofeinsko zafiksam.

In ne smem mislt, ker tako prekleto boli.