Wednesday, February 28, 2007

Ritmičen pogovor dveh zadetkov

...
Zadetek 1 says: nč jest morm u štacuno skočt
Zadetek 2 says: pa dej
Zadetek 1 says: pa bom
Zadetek 2 says: hja jest bom tudi mogu
Zadetek 1 says: pa dej
Zadetek 2 says: pa bom
Zadetek 1 says: haj jest bom tudi mogla
Zadetek 2 says: pa dej
Zadetek 1 says: pa bom
...

Prešeren bi bil Vesel.

Monday, February 26, 2007

Vse je posran!

Verjetno se kdo sprašuje »kje sem«, še bolj verjetno pa da se pravzaprav nihče ne. Čeprav vas verjetno niti najmanje ne zanima, naj vam vseeno razodenem, da je za mano je usran konec vikenda, ali pa začetek tedna. Dobesedno -usran!

V ta namen si bom dovolila prepisati delček iz Opusa Šitalot anonimnega manično depresivnega emo avtorja, z naslovom: Svet je usran!

Usran je, ko moraš zapustiti idilično vasico in se vrniti v zatohlo četrt. ,
Usran je, ker veš, da boš moral čez 12 ur spet na tlako gart.
Usran, ker v najlepšem trenutku dneva zdrizasta gmota zakrije sonce.
Usran, ko vlečeš posteljo na katero si bil navezan dva dneva po štengah v drugi štuk.
Usran, ko še srečen odpreš vrata in ti zasmrdi kot po odlično prebavljenem pasulju.
Usran je trenutek, ko izveš da ima tvoj pes drisko.
In vse je posran.


PS1:Sranje je, če želodec ne prenese misli na izločke kot so drek, smrkelj/pljunec in bruhanje, hkrati pa se naslaja nad seciranjem deževnikov in žab.

PS2: Še so dobri ljudje na svetu, ki zmorejo popucati tudi največje sranje. Not me, thought.

Monday, February 19, 2007

Pozor, kamen leta #3

......
Petnajstletnica 1, s kretnjo belih niggerjev z roko zamahne iz brade in dé: "Va fan culo!"

Petnajstletnica 2, bebavo pogleda in zastavi ključno vprašanje: "K-WA???!! K-wa pa to pomen???"

Petnajstletnica 1, samozavesto: "Prasec po nemško! Dddd!!"
.......

Anonimni uporabnici javnega mestnega prometa

Thursday, February 15, 2007

Majkemi

Če še koga slišim izreči "majkemi", mu bom lastnoročno izprašila to besedo iz možganskih blodnjakov.

Prosim, ne pretiravajte. Vse ima svoje meje.

Wednesday, February 14, 2007

Za valentivnovo si želim njegovega srca

Zgraž. Zgraž. Zgraž.

Dasiravno se na vse kriple, tetraplegike in druge invalide, trudim prezreti ta izrojen praznik, ga opazim malodane povsod! In kaj se mi je pripetilo!!??

Na ta dan mi je nekdo podaril belgijsko 73%!! temno čokolado! "Kako lepooo" boste rekli in se ob tem kar se da kislo nasmehnilo in želeli skriti svoj prezir. Vem, ker sem jaz imela ravno takešn prezir na obrazu. Predvsem zato, ker je na ovitku pisalo, da čokolada poleg navadnih sladkosnedih želja tudi pomlaja!!
Nekdo očitno hoče, da izgledam stara faking trinajst let. Pedofil!!!

Ni skrivnost, da sem si tisti moment namesto čokolade bolj zaželela njegovega srca.
Še svežega v ledu!



Še nekaj prisrčnih valentinovih pa najdete tukaj! dŽust šWeeeet!

Tuesday, February 13, 2007

Priznam, zasvojena sem!!

Moje ime je Black Betty (kao) in priznam, da sem odvisna od horsa.

Jedla bi ga vsak dan. Za zajtrk, kosilo ali večerjo.


Čez nekaj let bom verjetno tako debela, da ne bomo mogla iz lastne prikolice brez viličarja.


Edit: fotografija z sporno vsebino hrane, ki me je zasvojila je čudežno izginila. Že drugič v tem mesecu. Postavlja se mi vprašanje ali je morebiti res tako sporne vsebine in na bloggerju cenzurirajo "mamile" ali pa je samo beden.

Vse štima.

Monday, February 12, 2007

Nepozabna masaža

Dejstvo, da bosta bralca pozelenela od zavisti, kot strupena mušnica, me samo še bolj podžiga k temu, da se bom prav nesramno zlobno pobahala o božanskem razkošju, ki sem ga bila deležna danes zvečer.

Po napornih baletnih vajah sta moj musklfibr napadli dve hudi bijačez! Ja, prav ste prebrali, B-J-A-Č-E-Z. Kar naj bi v slengu pomenilo »hude prasice«.

Bijač ena, recimo ji Helga, je bijač z dolgoletnimi izkušnjami kiropraktika, z neomajano samozavestjo, ki je nima miljonarka, s firerjevo strogostjo in natančnostjo švicarskega urarja, se je musklfibra polotila profesionalno. Tako, kot še nobeden doslej. Odveč bi bilo nepotrebno govoričenje, da je bila pri izganjanju mišičnih bolečin temeljita!! Mogoče malce preveč temeljita.
Hip za tem, se ji z rahlo še nezanesljivimi prijemi pripravnice, pridružila občutljiva Julija. S svojimi malimi ročicami je nežno gnetla moje prenapete mišice in razbolela vratna vretenca. Z družnimi močmi in z dvema paroma rok, jima je na koncu le uspelo pregnalti tega nadležnega hudiča iz mene.

Ta nepozaben večer lahko strnem v nekaj besed, in dem: V slogi je moč!

Grozilna sporočila

Obolevam.

Spet je ponedeljek, čas ko je treba žrtvovati grozljive sanje in vstati ob povsem nečloveški uri, sredi temne goste noči. Ker sem bila zaradi takšnih in drugačnih razlogov, spet brutalno prikrajšana za lepotni spanec in ker to že postaja moj vsakdanjik in hobi, – razlog za moj narko imidž - sem bila primorana najti učinkovito rešitev. Namreč, sem rahlo labilna oseba in sem za pol ure daljši spanec, pripravljena tudi ubijati, če je nuja. Največkrat se mi sicer ne ljubi, ampak samo ugasnem alarmen na nočni omarici, zlorabim funkcijo »dremanje« in spim dalje. To potem izvajam do tiste ure, ko se še spodobi zamuditi v službo. Ali pa tudi ne.

Tokrat sem se odločila, da bom kljub samo triurnemu spancu, budilko-telefon raje prestavila v drug kot sobe, daaaaaaaaaaleč daleč stran od postelje in si zraven še dodala grozilno sporočilo, da si privoščim eno jutranjo brco v rit, ki me lahko spravi pokonci.

Pomagalo je!

Friday, February 09, 2007

Anna Nicole Smith podlegla pod težo milijonov

There is a god!

Spoštovani bralci, spoštovane bralke! Prosimo sklenite roke, sklonite glave ter za minuto prisluhnite svojemu notranjemu jazu. Vsi smo vedeli, da se bo slej ko prej zgodilo. In zgodilo se je!

Pretresla nas je vest, da je umrla najbolj znana borka za pravice do miljonov, ki si jih je pošteno prislužila z bojem proti nošnji krzna ali katerih koli drugih oblačil ter s skrbnim podajanjem žlice v usta ostarelemu in senilnemu naftnemu mogotcu. Rispect to that!

Le trenutek po njeni smrti se ves svet srečuje z eno večjih naravnih katastrof – umanjkanje materiala za potrebe masturbacije, Karitas, Unicef in druge dobrodelne organizacije pa že poročajo o velikih denarnih donacijah. Človeštvo je končno nehalo skrivati svoje denarnice. Še najbolj pa izstopa dejstvo, da se je na zemlji drastično dvignilo globalno povprečje inteligenčnega kvocienta. Rispect to that, too!



Odločila sem se, da bom priredila hišno zabavo v spomin Anne Nicole Smith ter tako slavnostno proslavila njeno ponovno snidenje z ljubljenim 80-letnim multiziljonarjem, čigar imena si živi bog ni zapomnil.

RIP, Anna!

Edit: Tudi mene so cenzurirali - tokrat sliko - toda brez skrbi, prilagam novo. Iz tega lahko sklepam samo eno - Kjer se Markedžani valja, cenzuro pusti!

Thursday, February 08, 2007

Sodoma in Gomora

Aha, verjetno je bil že skraji čas.Spet sem se deviantno klatila naokoli, škilila v pritlične sobe študentskih domov in nadlegovala nesrečne tetraplegike med njihovim zasluženim spancem. Slednje je že skoraj postalo moj hobi.

Temu tvoru bizarnosti je botroval Pre-prešeren pre-party, ki se je odvijal v popolni tajnosti, daleč stran od medijev in vedoželjnih oči navadnih smrtnikov. Vstop na Pre-partty je bil namreč dovoljenim le redkim posvečenim* osebam. Meni se je s ponarejeno press kartico, kot vedno, uspelo infiltrirati v sam srž obscenega dilentantizma in pohujšljivega dogajanja, nad katerim bi se zgražal prenekateri prebivalec peklenskega podzemlja ali urednik kakšnga levega rumenega glasila. Kar je skoraj isto.

No, verjetno se vam niti približno ne sanja, kako to zgleda. Verjetno tega tudi ne boste nikoli doživeli. Naj vam le namignem, da v nekaterih zametkih rahlo izgleda kot Kristusova zadnja večerja, za katero veš, da ni zadnja. Vzdušje je bilo prijetno ekscesno, in ni da bi hitro odnesel pete odondod. Tudi sama sem zapustila mesto pohujšanja šele takrat, ko se lajdre vračajo domov iz šihta in ptički čivkajo prav naglas (da bi jih friteza, golazn kužno!).

Zabava je bila produktivna tudi z drugega vidika. Danes nisem obiskala nobenega zastonj muzeja ali razstave, ker menim, da se kultura podpira samo tako, da plačaš tistih par evrov vstopnine. Sem pa nadvse vesela, da po intenzivnemu praznjenju buteljčnih zalog, nimam mačka. Zaradi tega sem še rajši prenekatero današnjo minuto preždela za računalnikom in tuhtala – tuht –tuht – tuht- ali naj si to zadevo natisnem na majico ali rajši na spodnje gate.

I think it's cute!

_____________________
* predhodno so se dali povoskati, kar jim je omogočilo, da so lažje spolzele skozi skorajda neprepustno zastražen vhod;

Wednesday, February 07, 2007

Pozor, kamen leta #2

Neverjetno!
V istem tednu, celo v istem dnevu, najverjetneje tudi v isti uri se je pripetila izjava, vredna še enega letečega kamna.

"Homobloggerus je ponovno odkril Diarejo. Nekatere stvari je res vredno cenzurirati."


Anonimna blogerka

Pozor, kamen leta!!

Evo, podeljujem svojo prvo nagrado za naj izjavo. Poimenovala jo bom Kamen leta (kot kamen, ki leta po zraku). Zardi mene lahko vladno glasilo vzame Bob leta Janezu in ga podari avtorici te izjave.

"Pizda, ugotavljam, da jaz dejansko VSEM razlagam svoje najbolj deviantne splene pripetljaje."

Anonimna blogerka

Tuesday, February 06, 2007

Revolucija se je začela!!

O moj bog. O moj bog. O moj bog. Malce sem histerično navdušena. Ali pa navdušeno histerična.
Saj ni važno!

Tole bi bilo blogerskima kolegoma verjetno zanimivo. Sodeč po njunem navdušenem slinjenju iz pol pretekle zgodovine. Sama sem sicer zlorabila magično moč profesionalnih fotografov in izjemne ročne spretnosti nadarjenih maskerjev, toda tole je nekaj povsem drugega. To je nekaj najbolj naravno iskrenega, navihanega in romantično pristnega. To je tiso pravo, kar sta čakala, draga bralca.To je natur!! (Pozor otroci: Lejdiz vit zi big bubiz).

Revolucija se širi!! Malo za tem je svoje bogastvo na ogled postavila tudi Dajana, prva dama slovenske blogosfere.

Všeč mi je, da se pregovorno zadrte Slovenke, upajo upreti stereotipom in pokazati svoje ženske čare. Takih verižnih postov bi moralo biti več. Koga zares briga vsebina torbice??? No ja, malo pa že. Me pa zanima, če bi si katera upala pokazati tudi kakšne novejše slike?? Ah, evil me! Sedaj pa lahko nestrpno čakamo katera bo naslednja ali pa morda naslednji. Navijam za svojo princesko.

Monday, February 05, 2007

I'm back! Kinda.

Pogled v špegu v kopalnici je rahlo zavajajoč: zelen poležan obraz, temni ponočnjaki - posledica pretiravanja s spancem, sračje gnezdo na glavi, bolečine v križu – prvi simptomi zaležanin, jezik v barvi plemenite plesni francoskega sira. Oh, it's my ordinary look! Sem že zdrava.

Verjetno bom izpljuvala pljuča in se cel dan spotikala ob lastne podočnjake, toda položnice se ne bodo kar same plačale. Kaneda? Razmišljam še ali naj ob krehanju vljudnostno kašljam v robček in si pred usta nastavljam roko, ali pa sem betch in z bacili obdarim mimoidoče z »kreh revange kreh kreh fuckers«. Očitno je nek kreten okužil mene in to ne ravno v primernem trenutku.

In sedaj je čas za telefončke.

Thursday, February 01, 2007

Emo mode ON

Sovražim. Sovražim. Sovražim. Sovražim in preklinjam svoj imunski sistem, ker štrajka ravno takrat, ko je to res zadnja stvar na svetu, ki si jo želim.

Poležavanje v postelji s termosko čaja v naročju in žlico medu v ustih, namesto, da bi uživala svoj semi dopust in se evforično pripravljala na vikend gettaway ob zvokih EME 07.Vprašam se: Why me??!!

Tako bo pregovorno odlično kuho JaKe z velikim K (K kot karatker, vi perverzneži!!), ki je žal še nisem imela prilike okusiti in je očitno še nekaj časa ne bom, nalivanje z omamnim vincem, skupinskim vreščanje ob razglasitvi zmagovalke slovenskega gejiš dogodka in sprehodi po zasneženih in pomrznjenih lepotah Gorenjske, zamenjala Ricky Lake in neka oddaja o ljudeh s prebavnimi motnjami, ki z zanimanjem preučujejo spremembe v svojih izločkih. Patetično, vem, toda kazen mora biti vzgojna!

Poleg vsega mi je v teh kritičnih in travmatičnih trenutkih zmanjkalo užitnega čaja. Seveda pa premorem ene pet različnih vrst Earl Greya, ki se mi ta hip ne zdi ravno jackpot. Joy. Joy. Joy.